Vse obiskovalce obveščamo, da je koncert Slovenskega okteta, ki bo 16. novembra ob 19.30, prestavljen v Viteško dvorano Križank. Zaradi spremembe lokacije je potrebna menjava vstopnic, ki jo od 10. novembra lahko opravite pri blagajni Križank vsak delovnik od 10.00 do 16.00.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Slovenski oktet:
Jože Vidic, umetniški vodja

Andrej Oder, Rok Ferenčak, prvi tenor
David Jagodic, Janez Triler, drugi tenor
Jože Vidic, Darko Vidic, bariton
Janko Volčanšek, Matej Voje, bas

Gostja:
Urška Vidic, klavir

Program:
I. Florjanc, I. Florjanc: Življenje je eno
D. Božič, N. Maurer: Balada kot šanson
Ž. Stanič, Ž. Stanič: Žalostinka
A. Makor, O. Župančič: Sprehod ob Krki
T. Habe, I. Cankar: Vso svojo ljubezen
H. Vidic Lesjak, M. Baukircher: Ko boš prišla
***
A. Misson, F. Lainšček: Samo ge te odin čakat
Ljudska iz Blač v Ziljski dolini, L. Lebič: Kako kratek je ta čas
Belokranjska ljudska, P. Mihelčič: Venci veli
R. Simoniti, L. Zorzut: Buskelce
P. Šivic, M. Mahnič: Zv’ žavostna
Ana pesemca s paše
J. Jež, J. Vodovnik: Idile Jurija Vodovnika
Moj ljubi rajni oče
Tri leta so me zibali
Hišo mam na solčnem kraj
Eno pesem peti

Slovenski oktet velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. V sedmih desetletjih delovanja se je predstavil na domala vseh pomembnejših domačih in mednarodnih koncertnih odrih, večkrat tudi na Festivalu Ljubljana. Zasedba povezuje umetniško naklonjenost in delo številnih posameznikov, ki so z leti sooblikovali tudi zgled drugim, s koncertom pa se bodo poklonili 70-letnici glasbenega poustvarjanja preteklih generacij. Na sporedu bo nabor pesmi, prirejenih ali napisanih za njihov sestav. S posvetilom oktetu so jih pripravili skladatelji, ki so pomembno zaznamovali slovensko glasbo 20. stoletja. Tako ljudsko kot umetno slovensko pesem s posebnim žarom predstavljajo na številnih odrih doma in po svetu. Repertoar okteta je izjemno širok in raznovrsten, saj ga oblikujejo skladbe od renesanse do ljudskih pesmi vseh narodov, od klasicizma in romantike do skladb sodobnikov, mnogo jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj.