Elisa Arnone, Alenka Ribič, Anton Bogov, asistenti koreografa
Matjaž Marin, Iztok Smeh, inšpicienta

Simfonični orkester SNG Maribor

Zbor Opere SNG Maribor

Zasedba:
Zorba: Sergiu Moga, Davide Buffone
John: Yuya Omaki, Ionut Dinita
Marina: Tijuana Križman Hudernik, Catarina de Meneses, Asami Nakashima
Gospa Hortense: Marina Krasnova, Evgenija Koškina, Branka Popovici
Yorgos: Davide Buffone, Matteo Magalotti, Tomaž Golub
Turkinje: Branka Popovici, Evgenija Koškina, Monja Obrul, Tea Bajc, Mina Radović, Beatrice Bartolomei, Nuša Urnaut, Ines Petek, Mirjana Šrot
Ženske: Branka Popovici, Evgenija Koškina, Monja Obrul, Tea Bajc, Mina Radaković, Beatrice Bartolomei, Nuša Urnaut, Ema Perič, Mirjana Šrot, Metka Masten, Olesja Hartmann Marin, Hristina Stojčeva, Ines Uroševič, Satomi Netsu, Ines Petek, Lana Druškovič, Adriana Cioata, Mihaela Matis, Klavdija Stanišić
Moški: Sytze Jan Luske, Matteo Magalotti, Tomaž Viktor Abram Golub, Lucio Mautone, Christopher Thompson, Maro Vranarič, Aleksandar Trenevski, Alexandru Pilca, Mircea Golescu, Vasilij Kuzkin, Vadim Kurgajev

Balet Grk Zorba je mednarodna uspešnica, ki vedno znova navdušuje občinstvo vseh generacij, predvsem zaradi žara nastopajočih protagonistov Johna in Zorbe ter baletnega ansambla. Delo je slogovno zavezano logiki klasičnega pripovednega baleta, navdih črpa iz jasne strukture romana Nikosa Kazantzakisa, obenem pa se opira na privlačni ritmično-melodični idiom “grške” glasbe Mikisa Theodorakisa. Ta je v veliki meri zaslužen za popularizacijo domnevno avtentičnega plesa sirtakija, za katerega so značilni dolgi in počasni gibi, ki spominjajo na vleko, ter plesanje v verigi. Nova podoba baleta v koreografiji slovitega baletnega ustvarjalca Lorce Massina, sina legendarnega koreografa in baletnega plesalca Léonida Massina, je namenjena novi generaciji mariborskega baletnega ansambla, ki si želi estetsko nadgraditi uprizoritev in pri tem uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Balet s svojo duhovno navezavo na Kazantzakisa, kontemplativno glasbo Theodorakisa in Massinovo virtuozno plesno ekspresivnost v nas poleg navdušenja nad pitoresknostjo Krete prebudi tudi nov premislek o tem, kaj sta smisel življenja in življenje sploh.

• ime Zorba izvira iz grške besede »Ζορμπάς« (Zorbas), ki je moško ime in pomeni »živi vsak dan s strastjo«
• ples Zorbe (sirtaki) je postal svetovno prepoznan, potem ko je bil leta 1964 prikazan v filmu Grk Zorba, njegovi zametki pa segajo že v Platonove čase, približno 400 pr. n. št.
• scenarij za film je napisal Michael Cacoyannis, ki je bil za oskarja nominiran petkrat, med drugim je za film Grk Zorba prejel nominacije za najboljši film, najboljšo režijo in najboljšo priredbo scenarija
• balet Grk Zorba, predstava v dveh dejanjih in 22 prizorih, je svetovno premiero doživel 6. avgusta 1988 na odru Arene di Verona (Veronske arene); nato je bil izveden v več kot 35 državah, ogledalo si ga je več kot tri milijone gledalcev
• Lorca Massine je koreografiral več kot petdeset baletov in glasbenih produkcij, znan pa je tudi po postavitvah očetovih koreografskih del na sodobne odre; leta 2005 so trije baleti Léonida Massina postali del repertoarja Bolshoi Theatre (Akademskega državnega Bolšoj teatra iz Rusije)