Elisa Arnone, Alenka Ribič, Anton Bogov, asistenti koreografa
Leo Kulaš, kostumograf
Simona Toš, Suzana Rengeo, asistentki kostumografa
Matic Kašnik, scenograf
Tomaž Premzl, oblikovalec svetlobe
Matjaž Marin, Iztok Smeh, inspicienta

Simfonični orkester SNG Maribor

Zbor Opere SNG Maribor
Zsuzsa Budavari Novak, zborovodkinja

Zasedba:
Zorba: Davide Buffone
John: Ionut Dinita
Marina: Tijuana Križman Hudernik
Madame Hortense: Evgenija Koškina
Yorgos: Mateo Magalotti
Turkinje: Branka Popovici, Monja Obrul, Tea Bajc, Mina Radaković, Beatrice Bartolomei, Nuša Urnaut, Mirjana Šrot
Ženske: Branka Popovici, Monja Obrul, Tea Bajc, Mina Radaković, Beatrice Bartolomei, Nuša Urnaut, Ema Perič, Mirjana Šrot, Metka Masten, Olesja Hartmann Marin, Hristina Stojčeva, Ines Uroševič, Satomi Netsu, Lana Druškovič, Adriana Cioata, Mihaela Matis, Cleopatra Purice, Ines Petek
Moški: Sytze Jan Luske, Vadim Kuragaev, Lucio Mautone, Christopher Thompson, Maro Vranarič, Aleksandar Trenevski, Alexandru Pilca, Mircea Golescu, Vasilij Kuzkin

Balet Grk Zorba  je mednarodna uspešnica, ki vedno znova navdušuje občinstvo vseh generacij, predvsem zaradi žara nastopajočih protagonistov Johna in Zorbe ter baletnega ansambla. Delo je slogovno zavezano logiki klasičnega pripovednega baleta, navdih črpa iz jasne strukture romana Nikosa Kazantzakisa, obenem pa se opira na privlačni ritmično-melodični idiom “grške” glasbe Mikisa Theodorakisa. Ta je v veliki meri zaslužen za popularizacijo domnevno avtentičnega plesa sirtakija, za katerega so značilni dolgi in počasni gibi, ki spominjajo na vleko, ter plesanje v verigi. Nova podoba baleta v koreografiji slovitega baletnega ustvarjalca Lorce Massina, sina legendarnega koreografa in baletnega plesalca Léonida Massina, je namenjena novi generaciji mariborskega baletnega ansambla, ki si želi estetsko nadgraditi uprizoritev in pri tem uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Balet s svojo duhovno navezavo na Kazantzakisa, kontemplativno glasbo Theodorakisa in Massinovo virtuozno plesno ekspresivnost v nas poleg navdušenja nad pitoresknostjo Krete prebudi tudi nov premislek o tem, kaj sta smisel življenja in življenje sploh.

• ime Zorba izvira iz grške besede “Ζορμπάς” (Zorbas), ki je moško ime in pomeni “živi vsak dan s strastjo”
• ples Zorbe (sirtaki) je postal svetovno prepoznan, potem ko je bil leta 1964 prikazan v filmu Grk Zorba,  njegovi zametki pa segajo že v Platonove čase, približno 400 pr. n. št.
• scenarij za film je napisal Michael Cacoyannis, ki je bil za oskarja nominiran petkrat, med drugim je za film Grk Zorba  prejel nominacije za najboljši film, najboljšo režijo in najboljšo priredbo scenarija
• balet Grk Zorba,  predstava v dveh dejanjih in 22 prizorih, je svetovno premiero doživel 6. avgusta 1988 na odru Arene di Verona (Veronske arene); nato je bil izveden v več kot 35 državah, ogledalo si ga je več kot 3 milijone gledalcev
• Lorca Massine je koreografiral več kot petdeset baletov in glasbenih produkcij, znan pa je tudi po postavitvah očetovih koreografskih del na sodobne odre; leta 2005 so trije baleti Léonida Massina postali del repertoarja Bolshoi Theatre (Akademskega državnega Bolšoj teatra iz Rusije)