Vse imetnike vstopnic za predstavo Šeherezada,  ki je na sporedu 17. julija, obveščamo, da je zaradi dolžine dneva začetek prestavljen na 21.20. Lokacija ostaja Poletno gledališče Križank, zato menjava vstopnic ni potrebna.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

• María Pagés je svetovno uveljavljena umetnica iz Seville, ki je znana po lastnem konceptu estetike flamenka
• S plesom se je začela profesionalno ukvarjati pri 15 letih in leta 1990 ustanovila lastno skupino The María Pagés Dance Company, s katero gostuje na svetovnih koncertnih prizoriščih
• Leta 2014 ji je špansko ministrstvo za kulturo podelilo zlato medaljo za zasluge na področju likovne umetnosti
• Lastnih koreografij je v dolgoletni karieri ustvarila že več kot 20
• María Pagés in El Arbi El Harti se v Šeherezadi  poglobita v empatijo žensk, pri čemer postavita sestrstvo kot temelj ženskega glasu

Koreografinja, kostumografinja in glasbena režiserka: María Pagés
Dramaturg in besedilo: El Arbi El Harti
Glasba: Rubén Levaniegos, Sergio Menem, David Moñiz, María Pagés
Oblikovalka luči: Olga García
Izdelava scen, izdelava kostumov in barvanje: María Calderón, Sandra Calderón

Plesalci:
María Pagés
Júlia Gimeno, Almudena Roca, Ariana López, Meritxell Rodríguez, Sofía Suárez, Marina González, Raquel Guillen, Yarden Amir

Pevki:
Ana Ramón Muñoz
Cristina Pedrosa

Glasbeniki:
Rubén Levaniegos, Isaac Muñoz, kitara
Sergio Menem, violončelo
David Moñiz, violina
José María Uriarte, tolkala

María Pagés je svetovno uveljavljena umetnica in plesalka iz Seville, znana po svojevrstnem konceptu estetike flamenka. Velja za najpomembnejšo predstavnico avantgarde flamenka, umetnosti, ki se nenehno razvija in je vselej sodobna ter živa. Kritiki jo opisujejo kot izjemno umetnico, ki v vsakem gledalcu pusti neizbrisen spomin in globok umetniški vtis. V dolgoletni karieri je nastopila na vseh prestižnejših odrih na svetu, za svoje delo pa je prejela številne nagrade doma in v tujini. V Slovenijo se vrača z najnovejšo koreografijo Šeherezada,  ki dramaturško izhaja iz sodobnega branja bistva čudovitih ženskih likov, ki so zaznamovali svet univerzalne kulture. V tem delu zrelosti in organskega prevzemanja umetnosti ter koreografije flamenka se María Pagés in El Arbi El Harti poglabljata v empatijo žensk, pri čemer sestrstvo postavljata kot temelj ženskega glasu, ki izraža in zagovarja resničnost ženskega vsakdana. Zgodba se začne tam, kjer se konča Tisoč in ena noč.  Šeherezada v dvanajstih prizorih pripoveduje o izkušnjah ženske, ki želi v svetu utrditi filozofska načela ženske singularnosti.