• Carmina Burana je kantata, napisana v letih 1935 in 1936, ki jo sestavlja 34 pesmi; te izvirajo iz 13. stoletja in se dotikajo tematik zdravja, premoženja in požrešnosti
• Kompozicijsko je kantata zastavljena kot kolo sreče
• Kantata je premiero dočakala 8. junija 1937 v Frankfurtu ter kmalu postala najbolj prepoznavno delo v Nemčiji in Orffovo najbolj znano delo
• Edward Clug je mednarodno priznan slovenski koreograf romunskih korenin
• Zaradi specifičnega koreografskega sloga je Clugu uspelo pritegniti pozornost mednarodne javnosti in doseči prepoznavnost mariborskega baleta na mednarodnem plesnem zemljevidu, s SNG Maribor sodeluje že od leta 1991
• Clug je za svoje umetniške dosežke prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2005, Glazerjevo listino leta 2008 in srebrni red za zasluge leta 2022

Umetniški direktor Baleta SNG Maribor: Edward Clug

Slovenska prepesnitev libreta: Benjamin Virc 

Asistenta koreografa: Matjaž Marin, Sergiu Moga
Scenograf: Marko Japelj
Kostumograf: Leo Kulaš
Oblikovalec luči: Tomaž Premzl 

Pevski solisti:
Petya Ivanova, sopran
Martin Sušnik, tenor
Davor Nekjak, bariton 

Plesalci:
Catarina de Meneses, Tijuana Križman Hudernik, Metka Masten (Ines Urošević), Evgenija Koškina, Tetiana Svetlična, Ema Perić, Hristina Stojčeva, Asami Nakashima, Mirjana Šrot, Satomi Netsu, Olesja Hartmann Marin, Mina Radaković, Monja Obrul, Tea Bajc 

Mircea Golescu, Tiberiu Marta, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Sytze Jan Luske, Gaj Žmavc, Davide Buffone, Matteo Magalotti, Jan Trninič, Tomaž Golub, Tim Dolinšek, Luka Ostrež, Lucio Mautone, Maro Vranaričič* 

 *dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor

Simfonični orkester SNG Maribor 

Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja: Zsuzsa Budavari Novak

Orffova največja uspešnica, scenska kantata Carmina Burana, je sestavljena iz 24 stavkov, v katerih nastopajo orkester (Simfonični orkester SNG Maribor), zbor (Zbor Opere SNG Maribor)  in trije operni solisti (Petja Ivanova, Martin Sušnik, Davor Nekjak). Besedilo, ki so ga v 11. in 12. stoletju napisali potujoči kleriki pevci, je večinoma satirično in se dotika tem, kot so življenje, sreča, pomlad, pitje, igre na srečo, požrešnost in poželenje. Delo bo v novem slovenskem prevodu Benjamina Virca zazvenelo pod taktirko Simona Krečiča, za odrsko uprizoritev pa bodo poskrbeli koreograf Edward Clug, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš in oblikovalec luči Tomaž Premzl. Največji izziv za Cluga je bilo iskanje lastnega smisla znotraj dela in se izogniti podvojevanju tega, kar že povesta glasba in besedilo. Gonilna sila koreografije je, sledeč vsebini različnih besedil, paralelizem med cikli narave, zlasti med pomladnim prebujanjem narave, ter človeškim življenjem in poželenjem. Oblika, ki se je spontano izrisovala, je bil krog, ki sovpada s krogom sreče iz prvega speva O Fortuna in ga ustvarja 30 plesalcev, pri tem pa prav vsak od njih teži k jedru te popolne naravne oblike.