• Carmina Burana je kantata, napisana v letih 1935 in 1936, ki jo sestavlja 34 pesmi; te izvirajo iz 13. stoletja in se dotikajo tematik zdravja, premoženja in požrešnosti
• Kompozicijsko je kantata zastavljena kot kolo sreče
• Kantata je premiero dočakala 8. junija 1937 v Frankfurtu ter kmalu postala najbolj prepoznavno delo v Nemčiji in Orffovo najbolj znano delo
• Edward Clug je mednarodno priznan slovenski koreograf romunskih korenin
• Zaradi specifičnega koreografskega sloga je Clugu uspelo pritegniti pozornost mednarodne javnosti in doseči prepoznavnost mariborskega baleta na mednarodnem plesnem zemljevidu, s SNG Maribor sodeluje že od leta 1991
• Clug je za svoje umetniške dosežke prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2005, Glazerjevo listino leta 2008 in srebrni red za zasluge leta 2022

Umetniški direktor Baleta SNG Maribor: Edward Clug

Glasba: Carl Orff
Priredba libreta: Carl Orff, Michel Hofmann
Izvirna besedilna predloga: Codex Buranus
Slovenska prepesnitev libreta: Benjamin Virc

Asistenta koreografa: Tijuana Križman Hudernik, Sergiu Moga
Scenograf: Marko Japelj
Kostumograf: Leo Kulaš
Oblikovalec luči: Tomaž Premzl
Inšpicient: Matjaž Marin

Pevski solisti:
Nina Dominko, sopran
Martin Sušnik, tenor
Davor Nekjak, bariton

Simfonični orkester SNG Maribor
Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja: Zsuzsa Budavari Novak
Korepetitorji: Robert Mraček, Sofia Ticchi

Plesalci:
Catarina de Meneses, Tijuana Križman Hudernik, Evgenija Koškina, Tetiana Svetlična, Ema Perić, Hristina Stojčeva, Asami Nakashima, Mirjana Šrot, Satomi Netsu, Olesja Hartmann Marin, Mina Radaković, Monja Obrul, Tea Bajc, Ines Uroševič, Beatrice Bartolomei, Nuša Urnaut
Yuya Omaki, Sytze Jan Luske, Gaj Žmavc, Mircea Golescu, Davide Buffone, Matteo Magalotti, Tomaž Abram Viktor Golub, Lucio Mautone, Christopher Thompson, Alexandru Pilca, Aleksandar Trenevski, Andrea Schifano, Maro Vranarič, Luka Ostrež

Orffova največja uspešnica, scenska kantata Carmina Burana, je sestavljena iz 24 stavkov, v katerih nastopajo orkester (Simfonični orkester SNG Maribor), zbor (Zbor Opere SNG Maribor) in trije operni solisti (Nina Dominko, Martin Sušnik, Davor Nekjak). Besedilo, ki so ga v 11. in 12. stoletju napisali potujoči kleriki pevci, je večinoma satirično in se dotika tem, kot so življenje, sreča, pomlad, pitje, igre na srečo, požrešnost in poželenje. Delo bo v novem slovenskem prevodu Benjamina Virca zazvenelo pod taktirko Simona Krečiča, za odrsko uprizoritev pa bodo poskrbeli koreograf Edward Clug, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš in oblikovalec luči Tomaž Premzl. Največji izziv za Cluga je bilo iskanje lastnega smisla znotraj dela in se izogniti podvojevanju tega, kar že povesta glasba in besedilo. Gonilna sila koreografije je, sledeč vsebini različnih besedil, paralelizem med cikli narave, zlasti med pomladnim prebujanjem narave, ter človeškim življenjem in poželenjem. Oblika, ki se je spontano izrisovala, je bil krog, ki sovpada s krogom sreče iz prvega speva O Fortuna  in ga ustvarja 28 plesalcev, pri tem pa prav vsak od njih teži k jedru te popolne naravne oblike.