KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE

Na sporedu
Janez Krstnik Dolar (1621–1673): Baletti à 5
František Josef Benedikt Dusík (1765–1817): Simfonija št. 2 v G-duru »Vélika«
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Simfonija št. 4

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je za program večera izbral tri skladbe, dve sta starejši, tretja pa je bila napisana v prejšnjem stoletju.

Kamničan Janez Krstnik Dolar, rojen v začetku 17. stoletja, je bil pomemben skladatelj, jezuit in odličen pedagog. Med njegovimi deli so tudi inštrumentalne plesne skladbe za godala s continuom, ki jih je poimenoval Balletti. Sestava skladb so bili plesni stavki po vzoru francoske suite, ki so jih izvajali za plesne vložke v govorjenih jezuitskih igrah pa tudi na slovesnih prireditvah. Takšni balletti, ki so jih gojili zlasti na Dunaju in v Salzburgu, so bili tedaj na Avstrijskem zelo priljubljeni.

V letu 2015 se spominjamo 250. obletnice rojstva češkega skladatelja Františka Josefa Benedikta Dusíka, ki se je rodil v znani glasbeni družini. Njegovo glasbeno šolanje je bilo temeljito in kmalu je postal odličen pianist. Kruh si je večinoma služil zunaj domovine, živel je v Italiji, nekaj let v Gorici, nato pa kar deset let, ko je bil na vrhuncu umetniških moči, v Ljubljani. Kmalu je postal osrednja osebnost glasbenega življenja in najpomembnejši glasbenik nastajajoče Filharmonične družbe, ki ji je posvetil tudi nekaj skladb. Napisal je pet simfonij, od katerih so ohranjene tri in pomenijo začetek slovenskega simfonizma na Slovenskem. Posebna vloga pripada Simfoniji v G, št. 2, ki jo je avtor imenoval »Grande« (Vélika). Njena zasnova je štiristavčna, partitura pa zahteva tudi razmeroma obsežen izvajalski aparat.

Med najboljše orkestralne skladbe Lucijana Marije Škerjanca vsekakor sodi njegova Simfonija št. 4, napisana zgolj za godalne inštrumente in nosi značilnosti impresionističnega sloga. Petega oktobra 1951 jo je v Unionski dvorani s Slovensko filharmonijo krstil Bogo Leskovic.

Foto galerija