Nacionalna opera in balet, Sofija
Libreto: Richard Wagner (po staronemškem zapisu Gottfrieda von Straßburga) Dirigent: Welisar Gentscheff
Režiser: Plamen Kartaloff
Glasbena priprava: Richard Trimborn
Scenografija: Miodrag Tabacki Kostumografija: Leo Kulaš
Oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak
Multimedijski oblikovalec: Georgi Hristov (Elektrick.Me)
Pomočnik režiserja: Vera Petrova, Julija Krasteva
Zborovodja: Violeta Dimitrova
Koncertni vodja: Teodora Hristova
Višnji inšpicient: Vera Beleva
Inšpicienti: Vladimir Gorčakov, Stefka Georgijeva
Repetitorji: Jolanta Smoljanova, Milen Stanev, Svetlana Ananijevska
Glasbeni aranžma (Prolog): Hristo Namlijev
Koreografija sabljanja: Kamen Ivanov 
Prevod: Maja Dolapčijeva, Dimitar Bardarski
Podnapisi: Julia Krasteva, Welisar Gentscheff

Zasedba: Martin Ilijev, Radostina Nikolajeva, Bajasgalan Dašnjam, Angel Hristov, Veselin Mihajlov, Biser Georgijev, Plamen Papazikov, Krasimir Dinev, Nikolaj Petrov

Letos prihaja v goste Nacionalna opera in balet iz Sofije, ki bo z odličnimi izvajalci izvedla glasbeno dramo Tristan in Izolda. Delo je nastajalo med letoma 1857 in 1859 v Zürichu, kjer je Wagner doživel burno ljubezensko razmerje z Mathilde Wesendonk, a se je nesrečno končalo. Tako je Tristan in Izolda umetnikova najgloblja osebna umetnina in večni spomenik njegovi ljubezni. Skladatelj je črpal snov iz srednjeveške keltske legende, ki so jo pozneje uporabili francoski pesniki, za svoj ep pa tudi Gottfried von Straßburg. Pesnitev je bila Wagnerju za podlago, vendar jo je znatno preoblikoval.

Po mnenju številnih poznavalcev je Tristan in Izolda Wagnerjeva najbolj čustvena in najbolj muzikalna umetnina.

Foto galerija