R. Wagner: Rensko zlato

Igor Pison, režija

ODPOVEDANO
10. julij 2018
20.00
Cankarjev dom
29, 25, 19, 15 €

Pomembne informacije

Splošni pogoji

Opomba: Informacije se nanašajo na dogodek v preteklosti. Za najnovejše informacije preverite naš koledar.

Glasbena drama Rensko zlato je odpovedana.

R. Wagner: Rensko zlato

Opera in Balet SNG Maribor 
Simfonični orkester SNG Maribor

Richard Wagner, glasba in libreto
Simon Krečič, Marko Letonja, dirigenta
Igor Pison, režiser
Gregor Pompe, dramaturgija
Petra Veber, scenografija
Sanja Grcić, kostumografija
Petra Veber, oblikovanje luči
Gaj Žmavc, koreografija
Tim Ribič, asistent režije

V naslovnih vlogah:
Bogovi:
Ernesto Morillo, Wotan
Jaki Jurgec, Donner
Bogdan Stopar, Froh
Martin Sušnik, Loge

Boginje:
Amanda Stojović, Fricka
Sabina Cvilak, Freia
Zlatomira Nikolova, Erda

Nibelunga: 
Jure Počkaj, Alberich
Dušan Toplovec, Mime

Velikana:
Tobias Peschanel, Fasolt
Thomas Stimmel, Fafner

Renska dekleta:
Andreja Zakonjšek Krt, Woglinde
Valentina Čuden, Wellgunde
Jadranka Juras, Flosshilde

Wotanovi spremljevalki:
Lucija Krašovec, Melanija Markovič

Plesalci:
Tetiana Svetlična, Branka Popovici, Vanja Vitman, Hristina Stojčeva, Yuya Omaki, Aleks Šišernik, Aleksandru Pilca, Mario Diligent

Lani je 65. Ljubljana Festival z izvedbo drugih dveh delov (Siegfried in Somrak bogov) sklenil pri nas prvič povedano zgodbo slovitega Wagnerjevega cikla, tetralogije Nibelungov prstan, in s tem postavil pomemben mejnik v slovenski glasbeni kulturi. Letos na ljubljanskem prizorišču gostimo Opera in Balet SNG Maribor z izvedbo glasbene drame Rensko zlato (Das Rheingold), ki jo je Wagner zasnoval kot predvečer v svoj operni cikel. Delo postopoma razkriva kompleksno ozadje nordijske mitologije, pravljičnega sveta in sage o Nibelungih iz 13. stoletja, med katerimi kot osrednja človeška figura izstopa heroj Siegfried. Prvi del tetralogije oriše predzgodbo o izvoru in kraji silnega bogastva – zlata iz mogočnega Rena, ki ga čuvajo renska dekleta. Poglavar Nibelungov, Alberich, dá skovati magični prstan; ta postane vir velike moči, obenem pa predmet, ki vzbudi pohlep vsakogar, tudi vseemogočnih bogov Valhale. Prstan kot simbol želje po bogastvu, moči in oblasti pelje v pogubo. Glasbena drama je nastala v režiji Igorja Pisona, dramaturgiji Gregorja Pompeta, scenografiji Petre Veber in kostumografiji Sanje Grcić.

Pomembne informacije

Splošni pogoji