PREDSTAVITEV ZNANSTVENOKRITIČNE IZDAJE BEETHOVNOVE PASTORALNE SIMFONIJE

Spremljevalna prireditev 35. SGD

18. april 2020
9.00
Brezplačen vstop

Pomembne informacije

Splošni pogoji: https://ljubljanafestival.si/o-nas/pomembne-informacije/

Leta 2019 je minilo 200 let, odkar je Ludwig van Beethoven pustil svoj osebni pečat tudi v Ljubljani. V odgovoru Filharmonični družbi na imenovanje za častnega člana je obljubil, da bo v Ljubljano v znak hvaležnosti poslal »eno svoje, še neobjavljeno delo«. Iskanje skrivnostnega dela že vrsto let buri duhove in znanstvene razprave. V arhivu Filharmonične družbe se je ohranil avtoriziran prepis izvirnega avtografa Beethovnove Šeste simfonije z njegovimi lastnoročnimi pripisi, ki je danes shranjen med zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. V počastitev obletnice dogodka je v sodelovanju Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Založbe Univerze na Primorskem in Narodne in univerzitetne knjižnice izšla znanstvenokritična izdaja Beethovnove »Pastoralne«.

Na predstavitvi te pomembne izdaje bodo spregovorili predstavnik pobudnika izdaje, dekan Akademije za glasbo prof. Marko Vatovec, glavni urednik Založbe Univerze na Primorskem prof. dr. Jonatan Vinkler, Viljem Leban ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice ter avtorji strokovnih prispevkov prof. dr. Jernej Weiss, in prof. Uroš Lajovic.

»Ludwig van Beethoven je v pismu 4. maja 1819 stopil v osebni stik z Ljubljano in njenim bogatim glasbenim življenjem s starodavno tradicijo, ki sega globoko v srednji vek. Toplo se je zahvalil za diplomo ob izvolitvi v častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani, ki so mu jo izročili 15. marca istega leta na Dunaju kot
takrat najslavnejšemu živečemu skladatelju. Njegova dela so bila v Ljubljani že do tedaj izvajana s skoraj podobno vnemo kot v skladateljevem domačem mestu Dunaju. V ospredju torej ni bilo laskanje skladateljskemu imenu, ki bi si ga Ljubljančani želeli imeti kot trofejo v naboru drugih do tedaj v častni knjigi družbe zbranih zvenečih imen, marveč so želeli na oseben način zapečatiti trdnejšo vez s skladateljem in – predvsem pa – z njegovo slogovno smerjo v glasbi, ki ji je Beethoven tedaj nakazoval smer,« je zapisal prof. Ivan Florjanc v predgovoru k izdaji. »V takšen okvir se je v Ljubljani umestila tudi Beethovnova Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68, “Pastoralna”.«

Pismo skoraj pol stoletja ni bilo deležno nobene pozornosti, dokler ni nanj opozoril ljubljanski zdravnik in kronist družbe Friedrich Keesbacher. Nato je vrsto let zavzemalo častno mesto v arhivu, dokler ga niso po vojni skupaj z drugimi zakladi prodali v Švico, od koder je nazadnje prispelo v Beethovnov arhiv v Bonnu. Skupaj s prepisom partiture Simfonije št. 6 s skladateljevimi lastnoročnimi pripisi je edinstven dokaz o transnacionalnem značaju evropske kulture in uvrščenosti Ljubljane na glasbeni zemljevid Evrope. Znanstvenokritična izdaja Beethovnove Šeste simfonije je nastala v istem duhu povezovanja, izmenjave znanja in idej, kot je prispeval k podelitvi častnega članstva znamenitemu skladatelju in celotni epizodi, ki je sledila. Je plod znanstvenoraziskovalnega kot tudi organizacijskega sodelovanja treh različnih, a komplementarnih ustanov – Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Založbe Univerze na Primorskem ter Narodne in univerzitetne knjižnice – v želji, da bi zakladi, iz katerih je glasbena kultura na Slovenskem črpala svojo glasbeno identiteto, to vlogo opravljali tudi v prihodnje.

Ivan Florjanc

Pomembne informacije

Splošni pogoji: https://ljubljanafestival.si/o-nas/pomembne-informacije/