Programska knjižica 35. Slovenskih glasbenih dnevov je dostopna tukaj.

Nina Šenk: MARPURGI 
Sodobna slovenska opera po motivih romana Zlate Vokač Medic

Igor Pison, libretist in režiser
Simon Krečič, dirigent

Zasedba:
Miriam: Sabina Cvilak                                         
Hannes: Jaki Jurgec
Mathias: Martin Sušnik
Jani: Bogdan Stopar
Odposlanec: Sebastijan Čelofiga

Dina: Irena Petkova
Šarika*: Julija Jurgec / Rene Vujinić Cvilak     
Prebivalci mesta Marpurg

*Nema vloga

Simfonični orkester SNG Maribor
Oksana Pečeny Dolenc, Saša Olenjuk, koncertna mojstra

Zbor Opere SNG Maribor
Zsuzsa Budavari Novak, zborovodkinja

Tudi tokrat nadvse pester koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost; mednarodni muzikološki simpozij pa se posveča glasbeno-gledališkemu žanru operete med obema svetovnima vojnama. Izbrani poudarki izhajajo iz pomembnega jubileja SNG Maribor: stoletnica začetka delovanja Opere v mariborskem poklicnem Slovenskem narodnem gledališču, ustanovljenem leta 1919. Prva glasbeno-scenska odrska uprizoritev mariborskega opernega ansambla je bila namreč opereta Mam’zelle Nitouche Hervéja 1. maja 1920, prva uprizorjena opera pa V vodnjaku Viléma Blodka 4. januarja 1921. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri večkrat nagrajeni in mednarodno uveljavljeni slovenski ustvarjalki Nini Šenk (1982). S svojim opernim prvencem Marpurgi bo skladateljica skupaj z libretistom in režiserjem Igorjem Pisonom, dirigentom Simonom Krečičem in drugimi ustvarjalci ter poustvarjalci iz Opere SNG Maribor osvetlila manj znano poglavje zgodovine mesta ob Dravi. Libreto po motivih istoimenskega esejističnega romana Zlate Vokač Medic postavlja operno dogajanje v 15. stoletje z dualističnim pripovedovanjem dveh ključnih protagonistov, doktorja Hannesa in Mathiasa, ki na iste dogodke velikokrat gledata s povsem drugačne perspektive. Po pisateljičinih besedah predstavljata usodo slehernika, ki se prebija skozi nepretrgan splet nasilja in vse do usodnega trenutka živi v varljivem upanju, da sam usmerja svoje življenje. Skladateljica pa opozarja na večno aktualno temo dvojnosti med odprtostjo, znanjem, svetovljanstvom in na drugi strani lokalno zaprtostjo in samozadostnostjo.

Helena Filipčič Gardina

Po predvajanju opere Marpurgi vljudno vabljeni, da prisluhnete še pogovoru z avtorji.