Brezplačne vstopnice za koncert si zagotovite na blagajni Križank in na spletni strani www.ljubljanafestival.si

Lara Šalamon, flavta
Jože Kotar, klarinet
Oskar Laznik, saksofon
Milan Nikolić, fagot
Robert Petrič, rog
Jure Gradišnik, trobenta
Tina Žerdin, harfa
Izidor Erazem Grafenauer, kitara

Na sporedu:

B. Arnič Lemež: Pastoralne skice (za harfo)*
D. Beovič: Pet plesov (za klarinet)*
P. Dolenc: Rojstvo – Smrt – Večnost? (za rog)*
T. Habe: Iglice in listi (za klarinet)*
M. Korošec: Stroj (za trobento)*
N. Kuhar: Dve etudi (za klarinet)*
I. Lunder: Telegram (za saksofon)*
M. Matić: Gravitacija (za kitaro)*
E. Spruk: Ciklus 13. izročil – Spoznanje (za flavto)*
A. Strajnar: Dva selfija (za kitaro)*
M. Strmčnik: Dialogi (za fagot)*
B. Zupančič: Iluzija (Indijansko poletje) (za harfo)*
* krstna izvedba

Danes za promocijo slovenskih skladateljev sistematično skrbi Društvo slovenskih skladateljev. Z ustanovitvijo 22. decembra 1945 je slovenskim glasbenim ustvarjalcem omogočilo redno izvajanje novonastalih del, od leta 1954 z založniško hišo Edicije DSS tudi izdajo glasbenih del, vseskozi pa to strokovno združenje skladateljev uresničuje svoje poslanstvo tudi s koncertno dejavnostjo. Cikel Noči slovenskih skladateljev, ki vselej prinaša krstne izvedbe slovenskih novitet, od sezone 2018/19 umetniško oblikuje priznani slovenski ustvarjalec in pedagog Črt Sojar Voglar. Tokrat bo svoje nove zvočne kreacije predstavilo dvanajst avtorjev, ki bodo obogatili solistični repertoar za osem inštrumentov. Emil Spruk (1960), poznan zlasti kot pozavnist, aranžer in dirigent v Big Bandu RTV Slovenija, je ustvaril skladbo za flavto. Trije avtorji so novo delo napisali za klarinet: uveljavljeni skladatelj in pedagog Tomaž Habe (1947), David Beovič (1977), ki ustvarja tudi scensko glasbo, glasbo za film, prireditve idr., ter Nejc Kuhar (1987), prvenstveno v mednarodnem prostoru dejaven kot skladatelj, kitarist in pedagog. Novo skladbo za saksofon je napisal Igor Lunder (1969), tudi jazz kitarist, dirigent big bandov in pedagog. Maksimiljan Strmčnik (1948), skladatelj in priznani koncertant na inštrumente s tipkami, je izbral fagot; v novi kompoziciji skladatelja, solopevca in glasbenega pedagoga Pavla Dolenca (1968) bo slišati rog; Marijan Korošec (1939) pa je svoj ustvarjalni vzgib namenil trobenti, saj kot nekdanji prvi trobentač osrednjih slovenskih orkestrov ter pedagog odlično pozna to glasbilo. Obe skladateljici, Blaženka Arnič Lemež (1947) ter Brina Zupančič (1953), sicer tudi pianistki in pedagoginji, sta se odločili napisati solistični kompoziciji za harfo, ki tudi uokvirjata koncertni program. Novo delo za kitaro pa je skomponiral skladatelj in kitarist Aleš Strajnar (1947). Interpretacije novitet so zaupane izvrstnim slovenskim glasbenikom mlajše in srednje generacije, ki so se šolali na ljubljanskem Konservatoriju oziroma Glasbeni akademiji, nekateri pa so tudi danes na teh ustanovah dejavni kot mentorji novim generacijam.