Vse imetnike vstopnic za ponovitve predstave Penelopiada, ki so bile predvidene 19., 20. in 22. septembra na Peklenskem dvorišču, obveščamo, da so znani nadomestni termini. Predstava bo na sporedu 23., 24. in 26. maja ob 21.00. Zaradi nizkih večernih temperatur bo predstava namesto na Peklenskem dvorišču izvedena v Viteški dvorani Križank. Menjavo septembrskih vstopnic lahko opravite pri Blagajni Križank ali preko e-maila blagajna@ljubljanafestival.si (potrebno je predložiti vstopnico).
V kolikor imate vstopnico za katerega od terminov v maju menjava vstopnic ni potrebna.
Če vam noben od navedenih terminov ne ustreza, ste upravičeni do vračila kupnine. Več informacij najdete tukaj.
Režiserka: Livija Pandur
Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur
Dramaturg: Tibor Hrs Pandur
Avtorja glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik)
Scenograf: Sven Jonke
Kostumograf: Leo Kulaš
Glasbena vodja: Živa Ploj Peršuh
Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin
Oblikovalka svetlobe: Vesna Kolarec
Lektorica: Tatjana Stanič
Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček
Asistent kostumografa: Matic Veler
Zasedba:
Penelopa: Polona Juh
Evrikleja: Sabina Kogovšek
Tanis; Helena: Saša Pavlin Stošič
Melanto: Gaja Filač, k. g.
Klitija: Ivana Percan Kodarin, k. g.
Selena: Zala Hodnik, k. g.
Zoja: Urška Kastelic, k. g.
Alekto: Ana Plahutnik, k. g.
Kloris: Maria Shilkina, k. g.
Margaret Atwood (1939) ob predelavi svojega romana v dramsko strukturo navaja, da Penelopiada ni le enostavna priredba Odiseje, saj postavlja v ospredje zgodbo Penelope in njenih dvanajstih dekel, ki jih je ob vrnitvi domov obesil Odisej (zaradi domnevnega izdajstva in odnosov s snubci). Homerjeva Penelopa, ki se kot motiv zveste in potrpežljive žene že stoletja vsiljuje kot poučen primer podrejanja žensk, dobi pri Margaret Atwood ingeniozen obrat, saj se na Penelopino izpoved odzivajo obešene služkinje in postavljajo dve ključni vprašanji: zakaj jih je Odisej tako kruto umoril in kakšno vlogo je pri tem igrala Penelopa. In še pomembneje: nenehno spodbijajo predvsem Penelopino pričevanje, to pa po drugi strani razkriva doslej skrite mehanizme »uradne verzije« Odiseje. V družbi, v kateri smo še vedno priča nezaslišanemu nasilju nad ženskami, posilstvom in pobijanjem žensk, njihovemu izkoriščanju, neenakosti in podrejenemu položaju, je vsaka pogumna izpoved postavljena pred sodišče, pred razsodnika, ki naj bi ugotovil, kdo laže, kdo ima prav in kdo je močnejši. Nam Penelopa laže ali nam govori resnico? Zdi se, da se lahko samo s tem pričevanjem končno osvobodi zapora vsiljene zgodovine, v katero so jo ujeli, v arhetip potrpežljive in zveste žene, »poučne legende«, palice, s katero pretepajo in podrejajo druge ženske. In tako kot mnoge pred njo ne more izgubiti ničesar drugega razen lastnih verig.
Livija Pandur
