TROBILNI KVINTET SI BRASS
Jure Gradišnik, trobenta
Franc Kosem, trobenta
Mihajlo Bulajić, rog
Mihael Šuler, pozavna
Johannes Ogris, tuba

Na sporedu
Neville Hall (1962): The sound a gemmed light
Božidar Kos (1934): Trobilni kvintet
Uroš Rojko (1954): Brass
Jani Golob (1948): Brassy za trobilni kvintet
Andrej Misson (1960):

Musica noster amor
Meditacija na madrigal Jacobusa Gallusa

Tesen sodelavec in sooblikovalec vsakoletnih Slovenskih glasbenih dnevov je tudi Društvo slovenskih skladateljev. Koncertni atelje, ki deluje v okviru DSS, že desetletja intenzivno predstavlja novitete in še ne slišane skladbe svojih članov in tako v tem prostoru skrbi za promocijo slovenske glasbe. Tudi na tokratnem koncertu bo predstavljenih kar pet novih del štirih slovenskih skladateljev in enega tujega avtorja, ki živi in deluje v našem prostoru. Izvedel jih bo odlični trobilni kvintet Si Brass, ki si je s profesionalnim delom zagotovil pomembno vlogo med tovrstnimi slovenskimi ansambli.

Neville Hall je novozelandski skladatelj, ki od leta 1993 živi in deluje v Sloveniji. Tako je zapisal: »The sound a gemmed light zariše organsko rast zvočnega materiala od zvoka diha(nja) do bogato obarvane mozaične teksture. Naslov je vzet iz pesmi Ezre Pounda.«

Božidar Kos, ki je leta 2014 slavil svojo 80-letnico, je o noviteti Trobilni kvintet povedal: »Trobilni kvintet je primer instrumentalne absolutne glasbe, ki je nastala brez kakršnihkoli zunajglasbenih spodbud. To pomeni, da je glasba nastala samo na osnovi glasbenih idej brez literarnih, vizualnih, znanstvenih, filozofskih itd. vplivov. Absolutna glasba seveda pri poslušalcu lahko vzbudi razna čustva in asociacije, a za to ne potrebuje besednih opisov in analiz.«

Tudi Uroš Rojko je v letu 2014 slavil okroglo obletnico, svojo šestdesetletnico. »V časih, ko vlada v tehnologiji, mikrotehnologiji in nanotehnologiji precizen, natančen, nezmotljiv red, v realnem življenju, politiki, gospodarstvu pa vse večji in vse bolj neobvladljiva kaos in nered, sem skušal ugotoviti, kaj mi (danes) pripoveduje znameniti set tonov 0-1-4-6 (na primer C, cis, E, fis), ki je eden od tistih dveh (drugi je 0-1-3-6 ali C, cis, dis, fis) v množici možnih setov, ki ima enkratno strukturo – vsebuje namreč vse obstoječe in njim komplementarne intervale – vsakega le po enkrat – kar mu daje status posebno zanimive urejenosti, ki so se je zavedali mnogi skladatelji v novejši zgodovini. Trobilni kvintet se mi je zdel primeren sestav za preizkus in razodetje skrivnostnega seta, katerega determiniranosti pa se je moral tonski material skladbe Brass prej ali slej neizogibno zoperstaviti zlasti z mikroskopsko povečavo v mikrointervale. Brass je nastal po naročilu trobilnega kvinteta Si Brass in je članom tega ansambla tudi posvečen.«

Tudi Jani Golob je prisluhnil prošnji glasbenikov in za ansambel napisal skladbo Brassy.

»Je ciklična štiristavčna skladba, nastala na pobudo prvega trobentača Franca Kosme. Kot pove že naslov, naj bi bila skladba prijazna do izvajalcev in jim omogočala sproščeno muziciranje,« je o noviteti zapisal avtor.

Opus Andreja Missona vsebuje pretežno vokalna in komorna dela, pri čemer ima skladatelj izjemen smisel za oblikovanje tona in harmonske strukture. V svoji noviteti je posegel v renesanso, saj je zapisal: »Gallus je bil izjemni kranjski skladatelj. V njegovi glasbi najdemo mnogi sodobni skladatelji navdih. Sam tudi, in to že večkrat. Predvsem čutim, da bi njegovo glasbo morali izvajati tudi z glasbili (ricercar), ansambli in orkestrom. Glasbene misli izvrstnega in pomenljivega madrigala Musica noster amor sem uporabil za variacije za trobilni kvintet. Upam, da dovolj dostojno in prepričljivo.«

Foto galerija