Koncert tenorista Jonasa Kaufmanna, ki je v sredo, 11. avgusta, je prestavljen v Cankarjev dom s pričetkom ob 20.30. Potrebna je menjava vstopnic, ki jo lahko opravite pri blagajni Križank:

v ponedeljek, 9. avgusta, od 10.00 do 20.00
v torek, 10. avgusta, od 10.00 do 20.00
v sredo, 11. avgusta, od 10.00 do 17.00

in na info pultu v prvem preddverju Cankarjevega doma na dan prireditve od 17.00 do 20.30.

• Nemški operni zvezdnik z razprodanimi največjimi koncertnimi prizorišči
• Enako dobro se znajde tako v osrednjih vlogah nemškega, francoskega in italijanskega opernega repertoarja kot tudi v intimnih nemških samospevih
• Njegov razpon vlog pogosto primerjajo s Plácidom Domingom
• O njem je bil posnet dokumentarni film Jonas Kaufmann, tenor za vse čase
• Častni doktor glasbe Kraljeve glasbene akademije v Londonu ter prejemnik francoskega častnega naziva vitez reda umetnosti in leposlovja

Program:
G. Verdi: Uvertura k operi Sicilijanske večernice
G. Verdi: »La vita è inferno« arija Don Alvara iz opere Moč usode
A. Ponchielli: Ples ur iz opere Gioconda
A. Ponchielli: »Cielo e mar« arija Enza Grimalda iz opere Gioconda
R. Leoncavallo: Intermezzo iz opere Glumači
R. Leoncavallo: »Vesti la giubba« arija Cania iz opere Glumači
R. Wagner: Let Valkir iz tretjega dejanja opere Valkira
R. Wagner: »Ein Schwert verhiess mir der Vater« Siegmundov monolog iz opere Valkira
R. Wagner: Preludij k prvemu dejanju v operi Mojstri pevci Nürnberški
R. Wagner: »Morgenlich leuchtend im rosigen Schein« Waltherjeva pesem zahvale
iz opere Mojstri pevci Nürnberški
R. Wagner: Preludij k prvemu dejanju v operi Lohengrin
R. Wagner: »In fernem Land« Lohengrinova gralova glasnica iz opere Lohengrin

Šarmantni tenorist Jonas Kaufmann se po lanskem debiju na Ljubljana Festivalu, s katerim je osupnil občinstvo, vrača v slovensko prestolnico. Nemški pevec, ki slovi po izvrstni tehniki in ga pogosto omenjajo kot kralja tenorjev, je izredno cenjen zaradi sposobnosti popolnega vživljanja v katerikoli lik, ki ga upodablja. Večer opernih arij bo temeljil na dveh osrednjih opernih smereh 19. stoletja: italijanski in nemški. Verdi in Wagner sta rojena istega leta. Oba sta uživala ugled in bila vplivna. Od tukaj pa med njima ni več vzporednic. Verdijeve opere prežemajo lahkotnost, ekstravertiranost, prelepe melodije in privlačne, večinoma ljubezenske zgodbe. Za Wagnerjeve glasbene drame so značilne dolge fraze, ki prehajajo druga v drugo. Znan je tudi po lajtmotivu, zvočni prvini, s katero psihološko označuje vlogo. Izhodišče najpogosteje črpa iz germanske mitologije. Amilcare Ponchielli je bil druga najpomembnejša operna osebnost v Italiji za Verdijem, Ruggiero Leoncavallo pa je eden od predstavnikov italijanskega verizma. Tenorista bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga bo vodil nemški dirigent Jochen Rieder, ki ga s Kaufmannom povezuje dolgoletno uspešno in intenzivno glasbeno sodelovanje.