Godalni kvartet Tartini

19. marec 2017
19.00
Samostan sv. Ane, Koper-Capodistria
Brezplačen vstop

Pomembne informacije

Splošno

Obiskovalke in obiskovalce vljudno naprošamo, da ob prihodu na prizorišče prireditev izklopijo mobilne telefone, ure in druge naprave, ki bi z zvočnimi signali lahko motile prireditev.

Na vseh prireditvah Festivala Ljubljana je prepovedano kakršno koli tonsko, video ali fotografsko snemanje.

Za kupljene vstopnice ne vračamo denarja.

Če je prireditev prekinjena zaradi izpada električne energije ali če je prireditev, ki poteka na prostem, prekinjena zaradi vremena oziroma motena zaradi hrupa ali kakšnega drugega zunanjega dejavnika, denarja za kupljene vstopnice ne vračamo.

Če prireditev odpade, lahko vstopnice zamenjate za katero koli drugo prireditev Festivala Ljubljana ali pa vam vrnemo denar, ki ga morate prevzeti v enem mesecu.

Festival Ljubljana si pridržuje pravico do sprememb programa, izvajalcev, prizorišča in ure pričetka dogodka.

V skladu s 13. točko 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost v povezavi s 69. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, DDV za vstopnice Festivala Ljubljana ni obračunan.

Invalidna oseba na invalidskem vozičku ima prost vstop, spremljevalec vstopnico kupi. OBVEZNA predhodna najava: Blagajna Križank, 01 241 60 26/28.

Poletno gledališče Križank

Snežne padavine so v letu 2016 poškodovale streho Poletnega gledališča Križank. Iz navedenega razloga del prizorišča, ki je namenjen občinstvu, trenutno ni pokrit. Sedeži v 9.a, 14. in 15. vrsti, sedeži na balkonih ter sedeži pri kipih in stolpih imajo omejen pogled na oder.

Godalni kvartet Tartini

Solistka: Štefica Stipančević, sopran

Program:

Marij Kogoj: Tri pesmi za glas in godalni kvartet

Slavko Osterc: Godalni kvartet v a-molu

Slavko Osterc (prir. Alojz Srebotnjak): Štiri Belokranjske za glas in godalni kvartet

***

Lucijan Marija Škerjanc: Godalni kvartet št. 5

Demetrij Žebre: Godalni kvartet

V klasicizmu nastala oblika godalnega kvarteta je med razvojem v kalejdoskopu izraznih razsežnosti v 20. stoletju zajela tudi najsodobnejše glasbene prvine. Slavko Osterc (1895-1941) jih je spoznal in osvojil v času študija kompozicije v Pragi v letih 1925-27, ki je zanj pomenil bistveno prelomnico v ustvarjanju. Stilni premik iz romantične v moderno zvočnost je mogoče pri Ostercu zasledovati tudi v njegovih godalnih kvartetih pred oz. po praškem obdobju. Godalni kvartet v a-molu je zgodnje delo, napisano leta 1923. Leta 1935 je nastal Godalni kvartet Osterčevega učenca Demetrija Žebreta (1912–1970), ki je bil s svojo novo zvočnostjo in barvitostjo odlično kritiško sprejet tako v Ljubljani kot Pragi in Varšavi. V Osterčevem komornem opusu najdemo številne skladbe za glas in različne instrumentalne podpore. Štiri belokranjske so nastale za glas in klavir, za zasedbo glasu z godalnim kvartetom pa jih je priredil Alojz Srebotnjak (1931-2010). Da so tako slovenski poustvarjalci kot poslušalci lahko doma  spoznavali evropsko stilno sodobnost v 20. in 30. letih 20. stoletja, je poleg Osterca zaslužen tudi Marij Kogoj (1892–1956). Nerazumljeni ambiciozni borec za glasbeni razvoj, ki je v svojem štiridesetem letu kompozicijsko utihnil zaradi duševne bolezni, je pustil močen pečat v slovenski glasbeni zgodovini. Tri pesmi za glas in godalni kvartet je napisal leta 1921 na besedila Otona Župančiča, Cvetka Golarja in Dragotina Ketteja. Poleg drznejšega in ostrejšega glasbenega jezika Kogoja in Osterca se je na Slovenskem oblikovala še druga glasbena smer s kompozicijsko šolo Lucijana Marije Škerjanca (1900–1973). Čeprav tudi pri Škerjancu najdemo ekspresionistične težnje in primere z dodekafonsko tehniko, se je njegova estetska usmeritev bolj opirala na preteklo glasbeno izročilo. Da je zelo spoštoval tradicijo, je slišati tudi v njegovem zadnjem, tradicionalno v štirih stavkih grajenem Godalnem kvartetu št. 5 iz leta 1945, ki se zvočno napaja pri mojstrih druge polovice 19. stoletja. Godalni kvarteti osrednjih predstavnikov slovenske glasbene ustvarjalnosti med obema vojnama bodo zveneli v interpretaciji ambasadorja slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih – Godalnega kvarteta Tartini in odlične sopranistke mlajše generacije Štefice Stipančević, pri čemer velja izpostaviti, da bo na koncertu mogoče prisluhniti tudi zvenu znamenite violine, ki je bila last Giuseppeja Tartinija in jo hranijo v njegovi rojstni hiši v Piranu.

Pomembne informacije

Splošno

Obiskovalke in obiskovalce vljudno naprošamo, da ob prihodu na prizorišče prireditev izklopijo mobilne telefone, ure in druge naprave, ki bi z zvočnimi signali lahko motile prireditev.

Na vseh prireditvah Festivala Ljubljana je prepovedano kakršno koli tonsko, video ali fotografsko snemanje.

Za kupljene vstopnice ne vračamo denarja.

Če je prireditev prekinjena zaradi izpada električne energije ali če je prireditev, ki poteka na prostem, prekinjena zaradi vremena oziroma motena zaradi hrupa ali kakšnega drugega zunanjega dejavnika, denarja za kupljene vstopnice ne vračamo.

Če prireditev odpade, lahko vstopnice zamenjate za katero koli drugo prireditev Festivala Ljubljana ali pa vam vrnemo denar, ki ga morate prevzeti v enem mesecu.

Festival Ljubljana si pridržuje pravico do sprememb programa, izvajalcev, prizorišča in ure pričetka dogodka.

V skladu s 13. točko 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost v povezavi s 69. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, DDV za vstopnice Festivala Ljubljana ni obračunan.

Invalidna oseba na invalidskem vozičku ima prost vstop, spremljevalec vstopnico kupi. OBVEZNA predhodna najava: Blagajna Križank, 01 241 60 26/28.

Poletno gledališče Križank

Snežne padavine so v letu 2016 poškodovale streho Poletnega gledališča Križank. Iz navedenega razloga del prizorišča, ki je namenjen občinstvu, trenutno ni pokrit. Sedeži v 9.a, 14. in 15. vrsti, sedeži na balkonih ter sedeži pri kipih in stolpih imajo omejen pogled na oder.