• Peer Gynt  je eno izmed najbolj izvajanih del norveške književnosti
• Vsako leto na Norveškem poteka kulturni festival Peer Gynt
• Scensko glasbo, iz katere sta še posebno priljubljena stavka Jutro in V dvorani gorskega kralja, je napisal Edward Grieg, eden najvidnejših skladateljev romantike
• Z razprodanimi baletnimi predstavami je SNG Maribor gostoval tudi v ruskem Bolšoj teatru
• Baletnik, koreograf in umetniški vodja Baleta SNG Maribor Edward Clug je letošnji nominiranec za državljana Evrope

Libreto: Edward Clug
Glasba: Edvard Grieg

Dirigent: Simon Robinson

Koreograf: Edward Clug
Kostumograf: Leo Kulaš
Scenograf: Marko Japelj
Oblikovanje luči: Tomaž Premzl
Kiparska dela: Ivo Nemec, Milena Greifoner
Asistenta koreografa: Matjaž Marin, Miloš Isailović
Zborovodikinja: Zsuzsa Budavari Novak
Koncertna mojstrica: Oksana Pečeny Dolenc

Zasedba:
Peer Gynt: Miloš Isailović k. g.
Solveig: Evgenija Koškina
Smrt: Gaj Žmavc
Ase, Peerova mati: Tanja Baronik
Jelen: Sytze Jan Luske
Ingrid, nevesta: Tijuana Križman Hudernik
Kovač Aslak: Sergiu Moga
Zelena: Tetiana Svetlična
Mads Moen, ženin: Lucio Mautone
Anitra, hči beduinskega poglavarja: Monja Obrul
Mala Helga: Ema Perić
Begriffenfeldt, zdravnik: Sergiu Moga
Štirje norci: Tetiana Svetlična, Mirjana Šrot, Davide Buffone, Marta Tiberiu
Tri Gorjanke: Klavdija Stanišić, Olesja Hartmann Marin, Hristina Stojčeva
Poglavar trolov: Vadim Kurgajev

Svatinje, svatje, trolke, troli, ženske, moški, vaščanke, vaščani: Catarina De Meneses, Mirjana Šrot, Monja Obrul, Tea Bajc, Mina Radaković, Alexandru Pilca, Davide Buffone, Matteo Magalotti, Jan Trninič, Tomaž Golub, Satomi Netsu, Metka Masten, Pia Clug, Adriana Cioata, Ines Urošević, Marta Tiberiu, Mircea Golescu, Vasilij Kuzkin, Cristian Popovici, Hristina Stojčeva, Olesja Hartmann Marin, Ema Perić, Ines Uroševič

Zapeljivi in predrzni norveški sanjač Peer Gynt, ki ga je v svoji dramski pesnitvi upodobil Henrik Ibsen, glasbo za uprizoritev pa je ustvaril Edward Grieg, je protagonist sodobnega baleta, pod katerega se podpisuje Edward Clug. Peer Gynt je leta 1876 na premieri v Oslu doživel velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je do popolnosti ujela temeljna psihološka dogajanja glavnega lika in pripetljaje, v katere se je zapletal. Peer Gynt se s svojimi dejanji lahko primerja z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, in prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo. Edward Clug je ustvaril novo interpretacijo te kompleksne zgodbe in jo preoblikoval v balet, ki sledi Ibsenovemu kronološkemu zaporedju; od ugrabitve mlade neveste, Gyntovega pobega z drugo žensko do nevarnih zapletov s troli. Vključuje pustolovščine z Arabci, ki ga proglasijo za preroka, skrivno poroko z arabsko princeso, njeno ukano in junakovo vrnitev na Norveško, kjer ga polna ljubezni sprejme zvesta Solveig. Poleg priložnostne glasbe iz uprizoritve so v Clugovem baletu še Griegov Godalni kvartet v g-molu, op. 27, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16 in Iz Holbergovega časa, op. 40, s katerimi je dosegel dinamičen in koherenten razvoj plesne pripovedi ter jih združil v edinstveno glasbeno-plesno pokrajino za novo gledališko doživetje.