Altinaj Asilmuratova, umetniška vodja Astana Opera Ballet Company (baleta Državnega opernega in baletnega gledališča Astana Opera)

Simon Virsaladze, scenograf in kostumograf
Ruslan Pronin, koordinator produkcije in asistent koreografa
Oksana Cvetinska, asistentka koreografa
Mihail Sapožnikov, oblikovalec
Ljudmila Jus, Elena Necvetajeva-Dolgaleva, kostumografinji
Aleksej Perevalov, oblikovalec luči
Jeržan Dautov, glavni zborovodja

Ženski zbor Slovenske filharmonije

Zasedba:
Spartak: Bahtijar Adamžan
Kras: Arman Urazov
Frigija: Madina Unerbajeva
Ajgina: Ajgerim Beketajeva
Gladiator: Serik Nakispekov

Aram Hačaturjan je balet Spartak  začel pisati decembra 1941, v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne. Za inspiracijo sta mu bili zelo pomembni junaška podoba Spartaka in tema upora sužnjev v starem Rimu. Delo je bilo dokončano leta 1954 in uprizorjeno dve leti kasneje. Balet je dobil končno obliko, ko je leta 1968 Jurij Grigorovič, mojster sovjetskega baleta, pripravil novo, psihologistično in tragično napeto postavitev. Glasba uteleša najboljše lastnosti skladatelja: svetle podobe, razkošne množične scene in edinstveno melodičnost, v kateri je evropski zvok organsko združen z orientalskimi podtoni. Balet bo izvedlo The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera (Državno operno in baletno gledališče Astana Opera) v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije. Gledališče je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan Nursultana Nazarbajeva in se je s svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Plácido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, hitro uveljavilo kot ena največjih tovrstnih institucij v Srednji Aziji. V njegovem delovanju je poleg izvajanja klasičnih uspešnic mogoče najti tudi željo po podpiranju kazahstanskih skladateljev. Astana je že lani osupnila občinstvo z izvedbo različnih baletnih odlomkov.

• koreografija, ki jo je Jurij Grigorovič ustvaril za balet Spartak,  spada med njegove najslavnejše, med katere se uvrščajo tudi Hrestač, Trnuljčica  in Ivan Grozni
• balet prikazuje junaštvo Spartaka, voditelja enega največjih uporov sužnjev v Rimu, ki se mu je pridružilo okoli 60.000 sužnjev
• Adagio Spartaka in Frigije  iz Spartaka  je bil uporabljen v številnih filmih (Caligula, Ledena doba 2: Otoplitev, Hula-hop)  in serijah (The Onedin Line)
• Spartak je bil tretji in zadnji balet skladatelja Arama Hačaturijana
• v Državnem opernem in baletnem gledališču Astana Opera so gostovale institucije, kot so Teatro alla Scala (milanska Scala), Teatro di San Carlo Napoli (Gledališče San Carlo iz Neaplja), Opera Carlo Felice Genova, Opéra national de Paris (Pariška nacionalna opera) ter Mariinsky Theatre (Marijino gledališče iz Sankt Peterburga)