• za svoje umetniške dosežke so člani leta 2001 prejeli nagrado Prešernovega sklada – najvišje državno priznanje na področju kulture
• pobudo za ustanovitev kvarteta je dal takratni umetniški vodja Slovenske filharmonije, skladatelj Ivo Petrić
• Giuseppe Tartini, po katerem se imenuje kvartet, je leta 1721 zaradi svojega slovesa brez avdicije postal koncertni mojster orkestra bazilike sv. Antona Padovanskega v Padovi, natančneje »primo violino e capo di concerto« – naziv, ki so ga oblikovali posebej zanj

Godalni kvartet Tartini
Miran Kolbl, violina
Romeo Drucker, violina
Aleksandar Milošev, viola
Miloš Mlejnik, violončelo

Program:
M. Mihevc: Pizzi – Quattro – Archi
L. van Beethoven: Godalni kvartet v F-duru, op. 18, št. 1
***
B. Smetana: Godalni kvartet št. 1 v e-molu, »Iz mojega življenja«

Glasbeniki Godalnega kvarteta Tartini so v svojem dosedanjem delovanju, še zlasti v sklopu koncertov iz cikla Večeri komorne glasbe, oblikovali prepričljiv in svež pristop, ki je novost ne le po izvajalski tehtnosti in dodelanosti programa, temveč tudi repertoarni odprtosti. Pri oblikovanju koncertnih programov se člani kvarteta sicer ne odpovedujejo železnemu repertoarju te zvrsti, vendar dela izbirajo previdno in premišljeno, tako da tudi interpretativno zorijo. V svojem koncertnem ciklu predstavljajo nekaj klasičnih del, s katerimi kažejo domišljen, zrel poustvarjalni pristop smiselnega postopnega zorenja. Na šestih koncertih Godalnega kvarteta Tartini bomo počastili njihovo štirideseto koncertno sezono. Godalni kvartet velja za najbolj zahtevno zvrst komorne glasbe, morda celo vse instrumentalno-glasbene literature. V njej se kaže skladateljevo obvladovanje štirih obligatnih, načeloma enakovrednih, samostojnih glasov. Ker zasedba štirih godalcev ne omogoča palete kakšne orkestralne barvitosti, terja izjemno natančno, minuciozno obdelavo glasbenih prvin, ki morajo zaživeti v prepričljivi celoti.