Dragi Pajo,

ob žalostni novici smo ostali brez besed, s solzo v očeh in polni prijetnih spominov nate. Težko se poslovimo v nekaj besedah, ko pa si niti še zares ne predstavljamo, da si odšel. V zaodrju Cankarjevega doma, Poletnega gledališča v Križankah ter Kongresnega trga ostaja neizmerno veliko spominov nate. Spominov na dobronamerne nasvete, priklone, objeme, čestitke in spodbudne vzklike “toi toi toi”, s katerimi si podal umetnikom najlepšo popotnico na oder. Spominov na tvojo radoživost in veselje do dela ter največje strasti, ki povezuje nas vse – ljubezni do glasbe.

Tudi sam si bil odličen glasbenik, prvi pozavnist opernega orkestra. Naš kolektiv si 27 let bogatil tudi kot izjemen človek, prvovrsten prijatelj, predan in sočuten sodelavec ter glasbeni producent Festivala Ljubljana. Zelo smo ponosni na tvojo hrabrost in železno voljo, ki te je v zadnjih letih spremljala vse do konca. Hvaležni smo za vsa leta, ki smo jih preživeli skupaj.

Tebi v slovo smo se poklonili na komornem koncertu v Križevniški cerkvi, za katerega upamo, da si ga slišal. Želeli smo si, da bi te zadnji stavek Pesmi o nebeškem veselju Mahlerjeve 4. simfonije spremil skozi vrata v tisti višji svet, tja gor med zvezde, kjer se paleta najrazličnejših zvočnih odtenkov nikoli ne konča. Z bolečino v naših srcih in zavedanjem, da smo izgubili ljubo in dragoceno osebo, smo hvaležni, da smo bili del tvojega življenja.

Dragi prijatelj, ne bomo te pozabili!

Tvoji sodelavci Festivala Ljubljana