Jutri slovenska premiera baleta Nevarna razmerja Valentine Turcu in Lea Mujića, ki je doživel svojo praizvedbo na Dubrovniških poletnih igrah. Navdušenje publike in superlativi v medijih. Kot koreografa in režiserja se pod njega podpisujeta Valentina Turcu in Leo Mujić, ki sta navdih našla v romanih Nevarna razmerja Pierra Choderlosa de Laclosa in Kvartet Heinerja Müllerja.
Slovenska premiera neobaročnega baleta Nevarna razmerja, ki je nastal v koprodukciji SNG Maribor, Ljubljana Festivala in Dubrovniškega poletnega festivala, bo v okviru 62. Ljubljana Festivala jutri, 28. avgusta, ob 20.30 v Križankah. Praizvedba 20. avgusta v Dubrovniku je požela navdušenje publike, kritiki pa so med drugim pisali, »da so dobili novo čudo umetniške kreativnosti, moči in lepote« (Branimir Pofuk, Večernji list), »da so plesalci ustvarjali sugestivne trenutke, ki jih je publika spremljala z zadržanim dihom« (Sanja Dražić, Slobodna Dalmacija), »in tako kot je Richter označil svojo različico Vivaldijevih Štirih letnih časov kot ‘nov, svež sprehod po pokrajini, ki jo vsi poznamo in je zato sploh več ne opazimo’, se zdi, da je tudi občinstvo v Dubrovniku podobno sprejelo balet Nevarna razmerja, saj tako navdušenih ovacij letos menda še ni bilo slišati« (Peter Rak, Delo).
Kot koreografa in režiserja se pod njega podpisujeta Valentina Turcu in Leo Mujić, ki sta navdih našla v romanih Nevarna razmerja Pierra Choderlosa de Laclosa in Kvartet Heinerja Müllerja. Roman Nevarna razmerja, ki je nastal ob izteku 18. stoletja, predstavlja akutno kritiko tedanje francoske aristokracije in nosi v sebi duha razsvetljenstva. Velja, da še danes deluje veliko bolj razdiralno kot Rousseaujeva kritika družbe. »Ko se odstrani vivisekcija francoske aristokracije in odmisli lažna morala, na kateri še danes temeljijo različne družbe, Laclos na stežaj razpre prostor za poigravanje in preigravanje intimnega in javnega, individualnega in družbenega. Na tem spolzkem terenu preklapljanja intimnega in javnega, v prostoru, ki je določen samo s pogojnim in v precejšnji meri s problematičnim dobrim okusom, je nastajala cela serija novih življenj Nevarnih razmerij, zlasti njihova filmska in gledališka ‘renesansa’ 20. stoletja – znana je, denimo, filmska upodobitev v dramatizaciji Christopherja Hamptona in v režiji Stephena Frearsa.
Izjemna koreografska senzualnost, s katero Valentina Turcu in Leo Mujić soustvarjata in se predajata novim ustvarjalnim procesom, vedno znova išče vitalne povezave med umetnostjo in življenjem. Pri Laclosu je kot idejnemu očetu sodobnega spraševanja o statusu ljubezni pomembno odkriti način, s katerim se je ukvarjal z ljubeznijo tedaj in kaj lahko sploh ugotovimo o njeni naravi danes. Ljubezen ali status? Teza Laclosovih junakov namreč izhaja iz zavesti o veljavi in moči ter o nezaustavljivi sili ljubezni. Pri Laclosu se od ljubezni umira. Danes je v ljubezni vredno živeti. Ljubezen je sredstvo za vikonta Valmonta in manipulativno markizo de Merteuil, obenem pa tudi njun cilj. Avtentično in agonistično atmosfero romana uporabita avtorja kot razstavo demonskih likov, hkrati pa sopostavljata tenkočutni svet madame de Tourvel, objet v skrajno čistost in senzibilnost.
Navdih in motivacija za avtorsko kreacijo Turcu-Mujić izvirata predvsem iz permanentnih vprašanj: Ali smo ujetniki ambicije, statusnih simbolov? Ali pristajamo na režim razvrata, licemerstva, nizkih strasti in nezasitnosti? In ali lahko ljubimo?
Prav zato je lahko balet Nevarna razmerja tudi edinstvena ljubezenska zgodba, razklana med nečimrnostjo in ranljivostjo, ki daje več kot primerno osnovo baletnega libreta. Gre za zgodbo o možnostih in nezmožnostih ljubezni, ki zelo uspešno, a neopazno prek razkrinkavanja naših ‘vrednot’ spreminja tudi naša vse prepogosto trhla moralna stališča. S katerim likom se lahko identificiramo? V katero ljubezensko zvezo – kljub njenemu nedvomnemu propadu – lahko verjamemo? Kako postaja gospa de Tourvel, pobožna ženska, ki se predaja perfidnemu Valmontu, po izgubi časti simbol dobrega? Kdaj občutimo bolečino, ki jo doživlja Valmont ob svoji nemoči? In zakaj nam celo gospa de Merteuil – ta odvratna, hladnokrvna spletkarka – vzbudi sočutje, ko odkrijemo moč potrebe po ljubezni, ki jo je čutila do Valmonta, in uničujočo praznino, ki jo je pustilo spoznanje, da tudi ona ni ta ženska, ki bi jo on najbolj ljubil? Posedovati, ljubiti, imeti, potrebovati, razdirati, predajati se, žrtvovati se, trpinčiti, nadzirati, uničevati … Katero vlogo bomo odigrali? Bomo lahko po tej emocionalni baletni izkušnji še lahko govorili o ljubezni na enak način?
Avtorja se zavedata, da se še vedno nahajamo v neke vrste baročnem času zlorabe moči, čustvenih manipulacij, tekmovalnosti med spoloma, intrig, miselnih tortur, istočasno pa se skozi manipulacijo drugih sami dajemo pod giljotino. Vedoč, da je edino ljubezen onkraj meja nemoči in kontrole tista, ki osvobaja dušo, nam možnost izbire v današnjem času (za razliko od baročnega) omogoča to ultimativno svobodo,« je o baletu zapisal Benjamin Virc.
V baletu je uporabljena glasba Händla, Bacha, Vivaldija, Purcella, Vitalija idr. Nastopili bodo solisti Anton Bogov, Catarina de Meneses in Jelena Lečić ter baletni solisti in ansambel SNG Maribor. Kostumi so delo Alana Hranitelja.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Hermina Kovačič Sanja Kejžar Kladnik
Tel.: (0)1 241 60 16 Tel.: (0)1 241 60 19
Hermina.Kovacic@ljubljanafestival.si Sanja.Kejzar@ljubljanafestival.si
https://sl-si.facebook.com/LjubljanaFestival
Sponzor baleta Nevarna razmerja: Generali Zavarovalnica, d. d.
Medijski sponzor baleta Nevarna razmerja: Parada plesa
*********
Glavni sponzor 62. Ljubljana Festivala: Telekom Slovenije, d. d.
Častni pokrovitelj: župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković
Sponzorji: Spar Slovenija, d. o. o., Zavarovalnica Tilia, d. d., Riko, d. o. o., Hypo Alpe Adria Group, Zavarovalnica Triglav, d. d., Petrol, d. d., Kemofarmacija, d. d., Lekarna Ljubljana, Krka, d. d., Pivovarna Union, d. d., Javna razsvetljava, d. d.
Sponzorji posameznih prireditev: Telekom Slovenije, d. d., Riko, d. o. o., ambasada Republike Italije, Italijanska unija, Ljudska univerza, Trst, Banka Koper, d. d., UniCredit Banka Slovenija, d. d., Lekarna Ljubljana, Aerodrom Ljubljana, d. d., Poslovni sistem Mercator, d. d., SRC, d. o. o., Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., Krka, d. d., Generali Zavarovalnica, d. d., Interenergo, d. o. o., Zavarovalnica Tilia, d. d., Hypo Alpe Adria Group, Spar Slovenija, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Mladi upi, Nova KBM, d. d., BTC, d. d., Petrol, d. d.
Glavni medijski sponzor: Delo, d. d.
Medijski sponzorji: Europlakat, d. o. o., Infonet media, d. d., Finance, d. o. o., Aerodrom Ljubljana, d. d., Planet siol.net, Radio 1, In Your Pocket, Radio Center, Pogledi, Kobe, d. o. o., Bolha.com, Parada plesa
Partnerji Ljubljana Festivala 2014: RTV Slovenija, Slovenska filharmonija, SNG Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana
Uradni prevoznik: Avtohiša Malgaj, d. o. o.
Uradni železniški prevoznik: Slovenske železnice
Uradna vina: Pullus, Prinčič
Hvala: Media bus, d. o. o.
Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. Član Evropskega združenja festivalov EFA je od leta 1977. Darko Brlek je predsednik EFA od leta
