Obveščamo vas, da bodo 35. Slovenski glasbeni dnevi, ki se bodo odvili med 14. in 21. aprilom, v celoti potekali na spletu.
Ob pričetku posamezne prireditve bo na vstopni strani ljubljanafestival.si objavljena povezava za brezplačen ogled. Vljudno vabljeni k ogledu.

Programska knjižica je dostopna tukaj.

NAPOVEDUJEMO 68. LJUBLJANA FESTIVAL

02. 06. 2020

Ljubljana Festival bo v letu 2020 potekal že oseminšestdesetič. Končno je prišel čas, da se umetnost vrne tudi na odrske deske. Kljub trenutnemu stanju in ukrepom, povezanih z njim so vsekakor glavno vodilo kot vedno odličnost, ustvarjalnost, želja občinstvu omogočiti najboljšo umetniško izkušnjo in navdušiti tudi najzahtevnejše kulturne zanesenjake. Od julija do septembra bomo priča baletnim in opernim predstavam, muzikalom, komornim in simfoničnim koncertom, gledališkim predstavam, Mednarodni likovni koloniji, Ljubljana Festivalu na Ljubljanici, mojstrskim tečajem ter otroškim in mladinskim delavnicam. Zaradi posledic koronavirusa smo bili negotovi do zadnjega trenutka in ponosni smo, da bomo na letošnjem festivalu gostili vrhunsko operno pevko Ano Netrebko, ki bo skupaj s tenoristom Jusifom Ejvazovim zapela brezčasne operne arije, ter koncert izvrstnega tenorista Jonasa Kaufmanna, ki bo občinstvo navdušil s prodornim tenorjem. Na programu bodo številna izjemna slovenska in tuja gostovanja: otvoritev z Beethovnovo 9. simfonijo in 3. klavirskim koncertom s pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak pod taktirko maestra Charlesa Dutoita, koncert, posvečen jubileju Mojmirja Sepeta, opereti Grofica Marica in Netopir, baletni triptih Falling Angels, opera Nabucco, Ansambel I Solisti Veneti, violinistka Lana Trotovšek in pianistka Maria Canyigueral z izvedbo vseh Beethovnovih violinskih sonat, premierna izvedba muzikala Lolita iz Sankt Peterburga, zaključek festivala s slovitim Filharmoničnim orkestrom milanske Scale in še bi lahko naštevali. Posebno pozornost bomo namenili 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna, ki smo ga v program uvrstili še pogosteje kot sicer.

 

BEETHOVNOVO LETO

Otvoritev z evropsko himno pod taktirko Charlesa Dutoita

Julij bomo slavnostno začeli z veličastno himno združene Evrope, Beethovnovo 9. simfonijo, ki po mnenju mnogih izraža občutje brezpogojne povezanosti med ljudmi in vero v humanistične ideale. Ludwig van Beethoven jo je ustvarjal vse življenje, v njej pa so se zgostila vsa njegova življenjska in glasbena spoznanja. Ko je napisal prve tri stavke, se je odločil, da bo vključil tudi soliste in zbor, kar je bila za tisti čas zelo tvegana odločitev. Delo, ki ga je končal v začetku leta 1824, je bilo že ob nastanku izjemno napredno, predvsem zaradi razširitve koncepta simfoničnega orkestra, orkestrskega aparata ter sporočilnosti. Prva izvedba, ki jo je Beethoven dirigiral takrat že popolnoma gluh, je bila na Dunaju maja istega leta, zgodovinsko gledano pa so jo zaznamovale številne posebne priložnosti. Izvajali so jo denimo ob vnovičnem odprtju Wagnerjevega gledališča v Bayreuthu, padcu berlinskega zidu, postala pa je tudi himna nove, združene Evrope. Drugega julija bo mogoče prisluhniti glasbeni mojstrovini v izvedbi Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije ter Komornega zbora Megaron pod taktirko večkrat odlikovanega švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, ki je nedavno prejel prestižno zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe, od leta 2018 pa nosi naziv glavnega gostujočega dirigenta Orkestra Sanktpeterburške filharmonije.

(1. 7., Kongresni trg)

Beethovnove sonate za violino in klavir z Lano Trotovšek

V Viteški dvorani bo 3., 4. in 6. avgusta z Beethovnovimi sonatami za violino in klavir nastopila slovenska violinistka Lana Trotovšek ob spremljavi pianistke Marie Canyigueral iz Španije. Lana Trotovšek je od debija z Orkestrom Marijinega gledališča pod vodstvom Valerija Gergijeva leta 2012 nastopila z več svetovno priznanimi orkestri: z Jurijem Bašmetom in Moskovskimi solisti, Londonskim simfoničnim orkestrom pod taktirko Gianandrea Noseda, Sergejem Krilovom in Litovskim komornim orkestrom, Orkestrom tržaškega opernega gledališča Verdi pod taktirko Tan Duna, Orkestrom Slovenske filharmonije, Šanghajskim, Sarajevskim in Zagrebškim filharmoničnim orkestrom, Orkestrom RTV Slovenija in Komornim orkestrom iz Filadelfije. Leta 2009 je podiplomski študij končala na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban v Londonu, kjer je zdaj profesorica. Igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750.

(3., 4. in 6. 8., Viteška dvorana)

 

PRIZNANI SLOVENSKI IN TUJI GLASBENIKI NA LJUBLJANA FESTIVALU

Brezčasne operne arije

Očarljiva in karizmatična ruska sopranistka Ana Netrebko z občudujočimi glasovnimi sposobnostmi in vznemirljivim tonom ter prvovrstnim igralskim talentom velja za operni idol. Njej raznovrstni repertoar se v zadnjem času najpogosteje dotika del pozne romantike. Vokalna zrelost pa ji omogoča uprizoritve osrednjih vlog v operah Verdija in Wagnerja. Azerbajdžanski tenorist Jusif Ejvazov je svojo mednarodno kariero začel z odmevnim nastopom v vlogi Turidda v Mascagnijevi Cavallerii rusticani v Milanu. Potem je nizal uspeh za uspehom po vsem svetu in postal eden najbolj zaželenih tenoristov svoje generacije. Nerazdružljivi par tako v zasebnem življenju kot na odru skupaj ustvarja vse od prve skupne uprizoritve Puccinijeve opere Manon Lescaut v Rimu leta 2014. Ikonski operni duo bo spremljal Orkester Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil Michelangelo Mazza. Italijanski operni dirigent je debitiral z Verdijevim Falstaffom v Theatro Municipal São Paulo v Braziliji in si kmalu ustvaril mednarodni ugled, ki ga še dodatno utrjuje z rednim sodelovanjem z opernim zvezdnim duom in dirigiranjem orkestrom na gala koncertih po najprestižnejših koncertnih dvoranah po svetu.

(18. 8., Kongresni trg)

Jonas Kaufmann, vsestranski umetnik

Jonas Kaufmann, vsestranski umetnik, ki očara občinstvo z intenzivnostjo, čustvenostjo in lepoto svojega petja, se bo v avgustu predstavil na 68. Ljubljana Festivalu. Prodoren zvok tenorja bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenije pod taktirko Jochena Riederja. Kaufmann redno nastopa z nekaterimi vodilnimi dirigenti in orkestri po svetu, vključno z Berlinsko filharmonijo in sirom Simonom Rattlom, njegov opus obsega obsežno diskografijo, na repertoarju z gostovanj pa je mogoče najti najodmevnejše tenorske vloge. Profesionalno pot je začel v državnem gledališču v Saarbrücknu, kmalu potem začel gostovati v nemških opernih hišah, med njimi v Stuttgartu in Hamburgu, sledilo je osvajanje svetovnih opernih odrov. Na znamenitem Salzburškem festivalu je tako debitiral leta 1999 v Busonijevem Doktorju Faustu. V sezoni 2006/2007 je v Covent Gardnu navduševal z Don Josejem v Bizetovi Carmen, leto pozneje pa kot Alfredo v Verdijevi Traviati, med drugim je odpel Lohengrina na otvoritvenem večeru Festivala v Bayreuthu leta 2010.

(26. 8., Kongresni trg)

We love Mozart in Spev minljivosti

V letu, posvečenem Beethovnu, bo prefinjena in elegantna Mozartova glasba dobrodošla koncertna popestritev. Mate Bekavac se izvajanju njegove glasbe posveča od 13. leta. Slovenski klarinetist, dirigent, umetniški vodja in skladatelj, mednarodno priznan koncertant, znan kot Paganini klarineta, je študiral v Gradcu pri Beli Kovacsu in pri rosnih 18 letih magistriral na Mozarteumu v Salzburgu. Pogosto se na koncertnih odrih pojavlja z najznamenitejšo slovensko flavtistko Ireno Grafenauer, prejemnico Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2005, ki kot solistka nastopa z najboljšimi orkestri in dirigenti današnjega časa. Njena izjemna diskografija vključuje tudi sodelovanje v obsežnem glasbeno-založniškem projektu pri izdaji Mozartovih zbranih del na 180 ploščah.

Klarinetu Mateja Bekavca bomo na letošnjem festivalu prisluhnili dvakrat, na večeru Mozartove glasbe s flavtistko Ireno Grafenauer in Orkestrom Slovenske filharmonije ter Spevu minljivosti ob spremstvu Komornega orkestra Slovenske filharmonije.

(15. 7., Kongresni trg, 17. 7., Preddverje Križank)

 

KOMORNE ZASEDBE, KI JIH NE GRE ZAMUDITI

Obujanje baročne glasbe in glasbene dediščine

Baročni ansambel Wrocław združuje uveljavljene glasbenike in pevce iz Poljske, Češke, Velike Britanije in Nemčije, ki so priznani specialisti za historično izvajalsko prakso. Zasedba, ki deluje od leta 2012, se osredotoča na raziskovanje manj poznanega repertoarja srednje Evrope. Veliko pozornost posveča oživljanju renesančne in baročne glasbe Poljske. Pohvali se lahko z impresivno diskografijo z mnogo nagrajenimi albumi. Kraljevi dvor v Varšavi in kraljeva katedrala v Krakovu sta (bili) za Poljsko stoletja neizmerno pomembna, saj se je v njiju odločala usoda naroda ter se izoblikovala politična, nacionalna in kulturna identiteta države. Od 16. do 18. stoletja je bil na kraljevem gradu sedež skupnosti narodov Poljske in Litve. Nekje na sredi tega obdobja, v 17. stoletju, so za ti ustanovi pisali glasbo Grzegorz Gerwazy Gorczycki, Barłomiej Pękiel, Marcin Mielczewski in Stanisław Sylwester Szarzyński. Baročni ansambel Wrocław največ in pogosto nastopa na Poljskem, poleg tega je gost mednarodnih festivalov, ko so Wratislavia Cantans, Usedomer Musik in Ohridsko poletje.

(14. 7., Župnijska cerkev svetega Jakoba)

Štirje letni časi s Solisti Veneti

Orkester I Solisti Veneti, ki je bil ustanovljen leta 1959, bo nastopil 23. julija. Vse od začetka pa do svoje smrti leta 2018 ga je vodil Claudio Scimone. Za seboj imajo že skoraj 6000 koncertov v več kot 90 državah. Redno se udeležujejo najpomembnejših mednarodnih festivalov, njihova diskografija šteje več kot 350 naslovov, poleg tega so izjemno kulturno in promocijsko dejavni. Prejeli so številna najvišja glasbena priznanja ter sodelovali z nekaterimi najpomembnejšimi pevci in solisti naše dobe, kot so Placido Domingo, José Carreras, June Anderson. Oživili so na stotine neznanih del, ki sodijo v italijansko glasbeno dediščino. Veliko uglednih skladateljev naše dobe, denimo Ennio Morricone, jim je posvetilo glasbena dela. Na koncertu v Ljubljani bodo izvedli znano baročno mojstrovino, cikel koncertov Štirje letni časi Antonia Vivaldija ter dela T. Albinonija, G. Bottesinija, A. Bazzinija in A. Pascullija.

(23. 7., Preddverje Križank)

Zvoki flavte, čembala in viole da gamba

V Slovenski filharmoniji bo 28. julija nastopil flavtist Boris Bizjak. Slovenski glasbenik, ki živi in deluje v Londonu, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Fedje Rupla in študiral pri Marziu Contiju v Firencah. Nagrajenec številnih tekmovanj je koncertiral kot solist in komorni glasbenik po Evropi, na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Leta 2016 je imel serijo koncertov ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije. Bizjak se ukvarja tudi z zvočnim inženiringom pri Hedone Records. Nedavno je bil njegov CD s posnetki violinistke Lane Trotovšek in pianistke Marie Canyigueral nagrajen s srebrno medaljo global music awards 2016. Boris Bizjak je ustanovitelj bienalnega mednarodnega festivala komorne glasbe Blackheath in ansambla London Brandenburg Soloists, s katerim redno nastopa po Veliki Britaniji. Spremljala ga bosta priznana domača interpreta baročne glasbe, ki se koncertno uveljavljata po vsem svetu. Tomaž Sevšek Šramel je docent za orgle na Akademiji za glasbo Ljubljana, kot organist in čembalist sodeluje z orkestroma Slovenske filharmonije in RTV Slovenija ter z zbori, komornimi zasedbami in znanimi solisti. Domen Marinčič, dolgoletni umetniški vodja Festivala Radovljica, je sodeloval pri snemanju petintridesetih zgoščenk za znane založbe. Kot gostujoči profesor predava na evropskih visokošolskih in mednarodnih muzikoloških simpozijih ter je za izvedbe in notne izdaje rekonstruiral izgubljene glasove nepopolno ohranjenih del 17. in 18. stoletja.

(28. 7., Preddverje Križank)

Svetovna premiera avstrijsko-ruskega ansambla

Ansambel Gustava Mahlerja sta leta 1996 ustanovila violinistka Elena Denisova in pianist Aleksej Kornienko. Sestavlja ga krog posebej izbranih solistov, ki zmorejo s svojimi brezhibnimi izvedbami ustvariti edinstvena glasbena doživetja. Ansambel je reden gost festivala Wörthensee Classics, pogosto nastopa v Konzerthausu na Dunaju in na drugih koncertnih prizoriščih v mestu. Odmevni so bili nastopi na Nizozemskem, Finskem in v Italiji. Elena Denisova je ena izmed mednarodno priznanih violinistk, ki poseže tudi po najzahtevnejših glasbenih delih. Je ustanoviteljica avstrijskega Združenja Gustava Mahlerja in Ansambla Gustava Mahlerja, Združenja klasične glasbe Etcetera ter umetniška direktorica festivala klasike Wörthersee, aktivna žirantka na mednarodnih tekmovanjih violinistov, prireja pa tudi mojstrske tečaje.

Pozornost v tem programu takoj pritegne Koncert za violino št. 2 Ludwiga van Beethovna, ki ga je skladatelj Franz Hummel napisal na pobudo violinistke Elene Denisove, in to kot transkripcijo Koncerta za klavir št. 2, op. 19.

(21. 7., Viteška dvorana)

Nežni toni klavirja pod prsti ruske pianistke

Pianistka Violetta Egorova je v svoji glasbeni karieri nastopila na številnih mednarodnih odrih, je stalna gostja orkestrov, kot so Državni akademski orkester Rusije, Moskovski državni simfonični orkester, Komorni orkester Kremelj, Orkester mednarodnega festivala Pianistini, Filharmonični orkester Georga Enescuja, nominirana je bila tudi za nagrado ICMA 2015, mednarodno nagrado za klasično glasbo. Je ambasadorka ohranjanja in spoštovanja ruske klasične glasbene tradicije, profesorica Sicilijanske klavirske akademije in Akademije Rahmaninov, ustanoviteljica mednarodne nagrade Sergeja Rahmaninova ter umetniška direktorica moskovskega mednarodnega festivala ConcertFest.

(24. 7., Viteška dvorana)

Ansambel Goffriller

Ansambel Goffriller je ustanovil pianist Epifanio Comis, ki je k sodelovanju povabil koncertante, zaposlene kot docente na Glasbenem inštitutu Vincenzo Bellini v Catanii (Sicilija). Ansambel spleta umetnost pristne godalne liričnosti in klavirskega barvnega spektra v idealno partnerstvo, ki v polnosti izraža vse najfinejše zvočne posebnosti takšne komorne zasedbe. Njegovo odličnost zagotavljajo izkušeni glasbeniki, nagrajenci domačih in mednarodnih tekmovanj, ki prihajajo z najuglednejših italijanskih akademij, kot sta Chigiana v Sieni in Akademija v Cremoni, in so aktivni v najpomembnejših simfoničnih ter komornih ansamblih Italije. Prožnost komorne zasedbe omogoča poustvarjanje raznolikega repertoarja od baroka do glasbe 20. stoletja. Ansambel vzdržuje tesne stike s sodobnimi skladatelji, ki jih spodbuja k pisanju novih, njemu posvečenih skladb, ustvarjenih z naklonjenostjo njegovemu prepoznavnemu subtilno-poetskemu interpretativnemu tonu.

(31. 7., Viteška dvorana)

Komorni orkester Anima Musicae

Komorni orkester Anima Musicae so leta 2010 ustanovili najboljši študenti Glasbene akademije v Budimpešti na pobudo violinista Lászla G. Horvátha. Orkester redno nastopa na uglednih odrih, kot so Lisztova akademija v Budimpešti, palača Festetics, koncertna hiša Musikverein na Dunaju in Marmorna dvorana Madžarskega radia. Prejeli so številne nagrade, mednarodno prepoznavni so postali predvsem z zmago na 5. mednarodnem glasbenem festivalu Summa Cum Laude v dunajskem Musikvereinu leta 2011 in nato z zmagami na madžarskih tekmovanjih ter v Parizu. Anima Musicae je prvi glasbeni ansambel, ki je leta 2012 osvojil madžarsko nagrado junior prima. Leto kasneje so začeli organizirati delavnico sodobne glasbe, ki s pomočjo zanimivih razprav omogoča dostopnost in razumljivost občinstvu ter spodbuja priljubljenost tega žanra.

(5. 8., Viteška dvorana)

Kvartet Aïghetta

Kvartet Aïghetta že več kot tri desetletja navdušuje poslušalce po svetu z eklektičnimi koncertnimi programi, ki presegajo žanrske meje. Kvartet je debitiral leta 1982 z izvedbo Koncerta za štiri kitare Andaluz Joaquina Rodriga s Filharmoničnim orkestrom iz Monte Carla. Sledila je obsežna evropska turneja, na kateri so utrdili svoj sloves zasedbe z inovativnim, očarljivim zvokom in uravnoteženimi glasovi, ki zvenijo kot eden. Tokrat se bodo predstavili s programom, ki bo vključeval skladbe manj znanih avtorjev, kot je italijanski skladatelj zgodnjega 19. stoletja Ferdinand Carulli, priredbe odlomkov iz Rossinijevega Seviljskega brivca, Bizetove Karmen in Opere za tri groše avantgardista Kurta Weilla. Program bodo dopolnjevale izvirne skladbe, ki jih člani Aïghette v zadnjih letih vse pogosteje ustvarjajo in so pod vplivi jazza, flamenka, tanga in klasične glasbe.

(10. 8., Viteška dvorana)

Duo Claripiano

Duo Claripiano sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, ki ju ljubezen povezuje v glasbi in zasebno, kar se zrcali v njunih bleščečih izvedbah, polnih ljubezni in ponotranjene občutenosti. Glasbenika, zaposlena v Slovenski filharmoniji, sta Claripiano ustanovila leta 1994 ter doma in v tujini nanizala vrsto odmevnih koncertov in uspešnih projektov ter ustvarila bogato diskografijo, v kateri izstopajo dela slovenskih skladateljev; z njimi se predstavljata po svetu. Slovenski skladatelji so ju imenovali za ambasadorja slovenske glasbe. Diplomirala sta na ljubljanski Akademiji za glasbo in magistrirala na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Posebno noto pa so njunemu ustvarjanju dodali fagotist Božidar Tumpej, skladatelj Ivo Petrić in pianist Anthony Spiri na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. Klarinet in klavir bosta ob tej priložnosti zazvenela v dveh vrhunskih stvaritvah R. Schumanna in A. Berga z železnega repertoarja ter priredbi Mahlerjevih orkestriranih pesmi iz različnih opusov, ki so poseben izziv samo za dva izvajalca. Tri skladbe slovenskih skladateljev treh generacij Lipovška, Lebiča in Vulčeve zaznamujeta odličnost in pripadnost vokalu, ki ga tokrat prepuščajo klarinetu.

(11. 8., Viteška dvorana)

Kontrabasist Božo Paradžik ob klavirski spremljavi Hansjacoba Staemmlerja

Božo Paradžik, rojen leta 1969 v Zagrebu, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Pragi v razredu Jiříja Hudeca. Od leta 2000, ko je izdal solo debitantski CD pri založniški hiši EMI, je ustvaril impresivno solistično kariero in postal eden mednarodno najuglednejših in najbolj iskanih solo kontrabasistov. Kot komorni glasbenik sodeluje z najsijajnejšimi instrumentalisti našega časa, pred tem je kot član različnih orkestrov igral pod taktirko najpomembnejših dirigentov. Izjemno znanje predaja tudi na mlajše generacije. Od leta 2010 je docent za kontrabas na Visoki šoli za glasbo v Luzernu, poučeval je tudi na glasbenih akademijah v Amsterdamu, Detmoldu, Freiburgu im Breisgau in Lozani. Paradžikov široki repertoar sestavljajo predvsem dela od zgodnjega klasicizma do pozne romantike. Na klavirju ga bo spremljal Hansjacob Staemmler, ki je bil še kot študent na Visoki šoli za glasbo Hannsa Eislerja v Berlinu pianist Ansambla solistov Berlinske filharmonije. Študij je v Berlinu opravil pod mentorstvom Georga Save in ga zaokrožil na mojstrskih tečajih pri Danielu Barenboimu in Menahemu Presslerju. Danes spremlja številne znane glasbenike in solopevce po vsem svetu.

(12. 8., Viteška dvorana)

Tartinijeve note in nežni toni violine

Črtomir Šiškovič velja za enega boljših violinistov v izvedbah Tartinijevih del, že več kot dvajset let se pozorno posveča izvajanju baročne glasbe in ustvarjalnosti Giuseppeja Tartinija ter njegovih učencev. Bil je prvi violinist priznanega slovenskega godalnega kvarteta Tartini, s katerim je za izstopajoče umetniške dosežke leta 2001 prejel nagrado Prešernovega sklada. Nastopa kot solist, izvaja glasbo iz baročnega obdobja pa vse do sodobnosti, s poudarkom na glasbi slovenskih primorskih skladateljev. Večkrat smo mu prisluhnili tudi že na Ljubljana Festivalu, zaigral bo tudi letos, in sicer 13. avgusta na Peklenskem dvorišču Križank.

(13. 8., Peklensko dvorišče)

 

BALETNA MOJSTROVINA

Svetovni vrh med baletnimi koreografi

Baletni triptih sodobnih koreografij Falling Angels bodo na letošnjem festivalu na odru Kongresnega trga izvedli plesalci Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Vse tri koreografije – Falling Angels Jiřija Kyliána, Handman Edwarda Cluga in Left Right Left Right Alexandra Ekmana – so v zvrsti sodobnega baleta, nastale pa so za Nizozemsko plesno gledališče (NDT). Plesalci so izpostavljeni velikemu izzivu izvedbe načrta vseh treh koreografov, sinhrono sodelovanje pa dosega izjemen rezultat – delujejo igrivo, vendar je mehanizem, ki jih poganja, izpopolnjen in vojaško natančen. Umetniški vodja mariborskega Baleta SNG Edward Clug, slovenski plesalec in umetnik romunskih korenin, postaja eden najbolj zaželenih sodobnih koreografov na prestižnih odrih Evrope in sodi med sam vrh največjih koreografov in baletnikov po svetu. Tudi njegove mariborske predstave – od Tanga do Peera Gynta, od Radio&Juliet do Posvetitve pomladi – so gostovale in še gostujejo po vsem svetu. Za svoje umetniške dosežke je prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2005, leta 2008 pa Glazerjevo listino.

(13. 7., Kongresni trg)

 

PRILJUBLJENI OPERETI IN ZNAMENITA OPERA

Komedija Zagreb obudila Grofico Marico

Zagrebško mestno gledališče Komedija je po dvajsetih letih obudilo opereto Grofica Marica, tokrat v režiji Ozrena Prohića in adaptaciji Lade Kaštelan. Grofica Marica je ob Knjeginji čardaša, ki je bila na Ljubljana Festivalu že izvedena, najbolj poznana opereta Emmericha Kálmána in je eden od vrhuncev tega žanra. Premierno je bila izvedena leta 1924 na Dunaju, njena uprizoritev pa je trajala kar šest ur in pol, saj so morali nastopajoči zaradi navdušenega aplavza občinstva stalno ponavljati že izvedene točke, kot je bilo takrat v navadi. Zgodba govori o samostojni, bogati, lepi in duhoviti grofici, ki se želi rešiti nadležnih snubcev, ki jo osvajajo zaradi njenega bogastva. Da bi lahko v miru uživala življenje, medtem ko čaka na pravo ljubezen, si izmisli namišljenega zaročenca, vendar dogajanje ne poteka po njenih načrtih. Opereto, ki aludira na »dunajsko opereto«, sestavljajo bogata melodika, valčki, ansambelske scene in obsežen večdelni finale, pri čemer ima precej pomembno vlogo tudi ples.

(8.9., SNG Opera in balet Ljubljana)

Operetni biser dunajskega kralja valčkov

Na Kongresnem trgu bo 6. julija v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor na sporedu Straussova znamenita opereta Netopir (Die Fledermaus). Kompleksna in zato toliko bolj zanimiva zgodba o intrigah, prešuštvu, visokoletečih ambicijah in na videz brezskrbni zabavi v razkošnih kostumih je nedvomno eden izmed najžlahtnejših operetnih biserov dunajskega kralja valčkov Johanna Straussa ml., ki je po vsem svetu dosegla že več tisoč uprizoritev. V režiji Stanislava Moše, direktorja Mestnega gledališča v Brnu, dramskega in glasbenega režiserja, pisca glasbenih besedil in libretista, bodo nastopili solisti in gostujoči solisti opernega ansambla SNG Opera skupaj z orkestrom pod vodstvom Simona Robinsona.

(7. 7., Kongresni trg)

Slovita Verdijeva opera v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana

Opera Nabucco je široko prepoznavna in priljubljena. Mladi italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je s svojo tretjo opero, ki so jo izvedli v milanski Scali, dosegel triumf, s katerim si je tlakoval pot do svetovne slave in vpis v zgodovino glasbe. Lepota te opere temelji na ekspresivnih recitativih, ki se iztekajo v lirične arije in ansamble. Najvidnejšo vlogo pa ima prav zbor. Starozavezna biblijska zgodba o osvoboditvi Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva je Verdija tako navdihnila, da je na besedilo Temistocla Solere ustvaril popolno prispodobo in takrat aktualno sliko o usodi svojega naroda, ki se je boril za osvoboditev izpod jarma habsburške monarhije. To je vplivalo, da je Verdi nehote (ali hote) postal simbol narodovega prebujenja in združevanja. V SNG Opera in balet Ljubljana je bila opera Nabucco prvič uprizorjena leta 1959, ponovno pa ob stoti obletnici skladateljeve smrti, leta 2001.

(20. 8., Kongresni trg)

 

RUSKI MUZIKAL KINEMATOGRAFSKIH RAZSEŽNOSTI

Že drugo leto zapored se bo na Ljubljana Festivalu predstavilo Gledališče LDM Nova scena, na 67. Ljubljana Festivalu so navdušili občinstvo z muzikaloma Onjeginov Demon ter Mojster in Margareta. To sanktpeterburško gledališče odlikuje vrhunska izvedba s perfekcionistično kostumografijo in sceno ter predvsem videoprojekcijami v 3D-tehniki, ki obiskovalcem ob nastopajočih v živo pričara tudi vtis kinematografskih vizualnih razsežnosti. Gre za zelo obsežno in kompleksno produkcijo, ki nekako združuje tradicijo ruskega gledališča s standardi Broadwaya. Muzikal Lolita, ki je nastal po istoimenskem romanu Vladimirja Vladimiroviča Nabokova in velja za eno najbolj vznemirljivih zgodb dvajsetega stoletja, bo na sporedu 24. in 25. avgusta. Njegovo Lolito omenjajo ugledni bralni seznami, postala je svetovna klasika. Prva izdaja sega v leto 1955 in je dvignila precej prahu, po romanu so posneli tudi več filmov, tokrat pa bo z zapeljivo 13-letno Lolito mogoče doživeti »horror« muzikal.

(24., 25. 8., Cankarjev dom)

 

GLEDALIŠKE PREDSTAVE SLOVENSKE PRODUKCIJE

Bergerjeva Talka po drami Paula Claudela

Paul Claudel je bil eden najpomembnejših francoskih literatov 20. stoletja. Pisec simbolističnih dram v verzih je večino pozornosti posvečal vprašanjem katolicizma, eksotizma in ljubezni. Jacques Lacan, francoski psihiater in psihoanalitik iz 20. stoletja, je s svojimi teorijami in pogledi vplival na vodilne francoske intelektualce šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Uprizoritev Anton Podbevšek Teatra združuje Claudelovo Talko in Lacanov Komentar trilogije Coûfontainov Paula Claudela (v prevodih Igorja Lampreta in Alenke Zupančič). Claudelova Talka je drama o paradoksu izsiljene izbire, implicirane v ideoloških nosilcih, državi, cerkvi, razrednem boju, ljubezni in denarju.

(10. 7., Preddverje Križank)

Livija Pandur nadaljuje delo Tomaža Pandurja

Za vse ljubitelje gledališča bo 27. avgusta na sporedu gostovanje Gledališča Marina Držića iz Dubrovnika z Evripidovo dramo Alkestida v režiji Livije Pandur. Delo velja za najstarejšo ohranjeno antično tragedijo dramatika Evripida in obravnava številne teme, aktualne za čas, v katerem živimo, zato ga uprizarjajo po vsem svetu. »Predstava govori o izgubi, samoti, o tisti slavi, zaradi katere grški junaki postanejo nesmrtni, in za nas je nesmrtna tudi Alkestida prav zaradi svojega žrtvovanja,« pravi režiserka, pri čemer poudari, da sta s priznano hrvaško dramaturginjo Lado Kaštelan uspešno sodelovali. V glavni vlogi Alkestide nastopa Katarina Stegnar, ki je med drugim članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. Livija Pandur meni, da se morajo v gledališču vse vloge dopolnjevati, zato je k sodelovanju povabila svoje stalne gledališke partnerje: scenografa Svena Jonkeja, glasbeni duet Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) in fotografa Aljošo Rebolja.

(27. 8., Preddverje Križank)

Premierno na letošnjem poletnem festivalu

Vznemirljiv dramski tekst Wajdija Mouawada Vsi ptice je po svetu zaslovel v prejšnji sezoni, premierno bo predstavo izvedel Mini teater. Kanadski avtor libanonskega rodu, ki živi v Franciji, v družinski sagi o judovski družini z mednarodnimi koreninami izpostavlja Drugega kot absolutno idejo. Iz globine zgodovine vznikne lik muslimanskega diplomata, ki je ujet in izročen papežu kot darilo ter prisiljen preiti v katoličanstvo. Vsi ptice je triler, aktualna politična uganka in čustveno nabita ljubezenska zgodba, ki v metaforični sliki človeštva kot planeta z vsemi pticami poskuša narediti korak dlje v izpraševanju vesti o vojni odgovornosti. Ivica Buljan se z gledališko režijo ukvarja od leta 1995 in režira tako v Sloveniji, rodni Hrvaški kot številnih evropskih državah. Za svoje delo je večkrat prejel mednarodne gledališke nagrade: je nagrajenec Borštnikovega srečanja, Prešernovega sklada in prejemnik francoskega viteza reda za umetnost in leposlovje. Od leta 2019 je direktor Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.

(2. 9., Preddverje Križank)

 

KONCERT OB ČASTITLJIVEM JUBILEJU

Ob visokem jubileju enega osrednjih skladateljev slovenske popevke, Mojmirja Sepeta, se Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija s koncertom ob maestrovem 90. rojstnem dnevu klanjata Sepetovemu obsežnemu simfoničnemu in ritmo-simfoničnemu repertoarju, njegovi filmski glasbi in nekaj vsem znanim popevkam. Mojmir Sepe se je trajno zapisal v slovensko glasbeno zgodovino z večno lepimi skladbami, ki se nas še danes globoko dotaknejo. Ganljive so pesmi, ki jih je ustvaril s soprogo, eno največjih slovenskih šansonjerk, Majdo Sepe, hudomušno prikupne tiste, ki jih je ustvaril s Franetom Milčinskim Ježkom, če naštejemo samo dva izmed pevcev, s katerimi je Mojmir Sepe tesno sodeloval. Po študiju trobente je med letoma 1949 in 1970 igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana, vmes ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta in posnel eno prvih jazzovskih plošč v Jugoslaviji. Nato je postal urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in bil aktiven tudi kot skladatelj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil redni dirigent in avtor skladb na Slovenski popevki. Mojmirja Sepeta lahko upravičeno imenujemo za očeta slovenske popevke in šansona.

(8. 7., Kongresni trg)

 

TRADICIONALNI NASTOPI NA LJUBLJANA FESTIVALU

Peta akustika na Peklenskem dvorišču Križank

Peklensko dvorišče bo s svojim magičnim in intimnim okoljem prizorišče zdaj že tradicionalnega poletnega akustičnega Domiceljevega koncerta na ljubljanskem festivalu. Peta akustika bo resnično že peta tovrstna predstavitev začetnika slovenskega kantavtorstva, ikone Tomaža Domicelja. Nadaljevanje dosedanjih nastopov, imenovanih Čista akustika, bo tako nov povzetek njegovih najzanimivejših ubesedenih skladb kakor tudi svež pristop do nekaterih njegovih povsem instrumentalnih izvedb. K temu bo s svojo improvizatorsko ustvarjalnostjo zagotovo veliko prispeval tokratni Domiceljev gost, revirski harmonikar Jure Tori. Tori je najširšemu občinstvu znan predvsem kot član folk rock skupine Orlek in je v svoji pisani karieri nastopal že na petih celinah, v številnih prestolnicah in na zelo pomembnih prizoriščih. Z lastnimi posnetimi projekti pa je harmoniko raztegnil od folklorne glasbe prek klasike in poezije do tanga. Na Peti akustiki tako ne bo manjkala tudi kakšna izvirna skladba izpod peresa Jureta Torija, ki je sicer lahko znana z njegovih albumov in nastopov, prvič pa bo zazvenela v duetu harmonika-akustična kitara.

(5. 7., Peklensko dvorišče)

Gost Ljubljana Festivala je že skoraj tri desetletja

Žameten glas Vlada Kreslina in njegova neizmerna poetičnost ustvarjata že več desetletij posebno slovensko glasbeno zgodbo z razprodanimi koncerti in izjemno množico oboževalcev vseh starosti. Mehkoba, ujeta v melodijo, in brezčasna sporočila o življenjskih modrostih, ki opredeljujejo glasbo Vlada Kreslina, sestavljajo zavidljivo diskografijo z dolgim seznamom uspešnic. Čeprav izhaja iz rockerskih voda, iz skupin Horizont in Martin Krpan, s katerimi se je uveljavljal v mladosti, se je njegov talent najizraziteje razkril v osebnoizpovednem žanru; v oživljanju ljudske glasbe na presečišču kantavtorstva in šansona. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je nastopil s številnimi slovenskimi in tujimi glasbeniki, najpogosteje ga slišimo v družbi Malih bogov in Beltinške bande. Glasba Vlada Kreslina lahko prikliče solzo ganjenosti na obraz, stisne zaljubljene v objem in dvigne poslušalce na plesišče. Vlado Kreslin bo tudi letos zapel v Križankah poletju v slovo.

(28. 8., Preddverje Križank)

Poletna noč bo tokrat pospremila poletje v jesen

Tradicionalna Poletna noč bo posvečena osrednjemu nosilcu nastanka in razvoja slovenske zabavne in jazzovske glasbe – nekoč Plesnemu orkestru Radia Ljubljana, danes Big Bandu RTV Slovenija. Trdne umetniške temelje je zasedbi postavil prvi dirigent in profilirani skladatelj filmske glasbe Bojan Adamič. Glasbeno zgodbo o uspehu je od šestdesetih let prejšnjega stoletja orkester pisal z izjemnim dirigentom Jožetom Privškom, ki mu je posvetil več kot 4000 priredb in skladb. Umetniško zorenje se je nadaljevalo od leta 1992, ko je vodstvo prevzel aktualni dirigent Lojze Kranjčan. V zadnjih dveh desetletjih vrste orkestra sestavljajo mladi glasbeniki, ki so študij opravljali na znanih jazzovskih akademijah v tujini in so virtuozi na svojih glasbilih. Umetniški svet zasedbe sestavljajo Adam Klemm, Aleš Suša in Blaž Trček, ki so vsi aktivni člani. Drugi stalni dirigent pa je Tadej Tomšič. Z Big Bandom RTV Slovenija se bodo predstavili najvidnejši izvajalci, pevci in dirigenti, ki jih je zaznamoval ta edinstveni profesionalni sestav v Sloveniji.

(3. 9., Kongresni trg)

 

SPREMLJEVALNI DOGODKI

Ljubljana Festival na Ljubljanici

Komorni glasbeni Ljubljana Festival na Ljubljanici poteka že četrto leto v sklopu poletnega 68. Ljubljana Festivala. Na reki z bogato zgodovino, Ljubljanici, lahko na turističnih ladjicah prisluhnete dijakom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter študentom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki vas bodo očarali z mladostno energijo in glasbenim talentom. Prepustite se zvoku prijetnih melodij in si oglejte slikovita nabrežja starega mestnega jedra.

(29. 6.–1. 7.)

Likovna akademija

Julija bo v Križankah pod selektorskim vodstvom Toma Vrana potekala 23. mednarodna likovna kolonija. Najmlajši se bodo lahko izpopolnjevali na brezplačnih tematskih ustvarjalnih delavnicah: v glasbeno-plesni delavnici Predani korakom in Mali likovni koloniji.

(13.–17. 7., Križanke)

Akademski kipar Jože Pohlen (1926, Hrastovlje–2005, Gažon) pripada tisti povojni kiparski generaciji, ki se je na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani vpisala v šolskem letu 1946/47 in se v slovenskem likovnem prostoru uveljavljala vse od začetka petdesetih let skupaj s svojimi profesorji, ki so korenito zaznamovali tedanja kiparska iskanja. Hommage Jožetu Pohlenu bo na ogled v Atriju Križank. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec.

(18 . 8.–30. 9., Atrij)

Mojstrski tečaji

Letos bodo v sklopu 68. Ljubljana Festivala organizirani mojstrski tečaji, ki bodo potekali na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Umetniško vodstvo bo prevzel Branimir Slokar, ki je v dolgi in plodni karieri vzgojil izjemno število izvrstnih pozavnistov. Mladi glasbeniki se bodo lahko izobraževali tako solistično kot tudi komorno pri desetih mednarodno priznanih profesorjih: violinistki Latici Honda-Rosenberg, violistu Guyu Ben-Zionyju, violončelistu Jensu-Petru Maintzu, oboistu Emanuelu Abbühlu, pianistu Epifaniu Comisu, flavtistu Felixu Renggli, fagotistu Eckartu Hübnerju, trobentaču Matthiasu Höfsu, rogistu Alessiju Allegriniju ter pozavnistu Jonasu Bylundu.

(20. 7.–2. 8., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana)

 

ZAKLJUČEK 68. LJUBLJANA FESTIVALA

68. Ljubljana Festival se do na Kongresnem trgu 30. avgusta sklenil z gostovanjem Filharmoničnega orkestra milanske Scale pod dirigentskim vodstvom Fabia Luisija. Prisluhnili bomo Uverturi Oberon C. M. von Webra, Koncertu za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58, in Simfoniji št. 6 v F-duru, op. 68, L. van Beethovna. Filharmonični orkester milanske Scale v svojih vrstah prepleta odlične italijanske glasbenike. Leta 1982 ga je ustanovil Claudio Abbado z glasbeniki, da bi razvijali simfonični repertoar v kontekstu tradicije milanske Scale. Scala tesno sodeluje s številnimi priznanimi dirigenti in solisti – Fabio Luisi je glavni dirigent Danskega državnega simfoničnega orkestra ter umetniški vodja Simfoničnega orkestra v Dallasu in Züriške opere, Alessandro Taverna, zmagovalec številnih klavirskih tekmovanj v Londonu, Minnesoti, Leedsu in Bolzanu, pa s svojimi interpretacijami navdušuje po vsem svetu.

(30. 8., Kongresni trg)

 

SPONZORJI IN PODPORNIKI

Več kot dva meseca trajajočega programa ne bi bilo mogočega izpeljati brez izdatne podpore Mestne občine Ljubljana in njenega župana Zorana Jankovića, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Veliko hvaležnost izrekamo vsem našim sponzorjem in podpornikom. Zahvala gre tudi medijem, ki poročajo o naših dogodkih, in vsem obiskovalkam in obiskovalcem.

Termin predprodaje ni enoten za vse prireditve, predprodaja poteka en mesec od začetka prodaje vstopnic za posamezno prireditev. Omogoča 10-odstotni popust za vse obiskovalce ter 20-odstotni popust za člane Kluba Festivala Ljubljana. Vanj se lahko včlanite na spletni strani ljubljanafestival.si/klub/, kjer lahko vstopnice tudi kupite. Vstopnice so na voljo pri Blagajni Križank, na prodajnih mestih A&Z, Petrolovih servisih, v poslovalnicah Pošte Slovenije in Kompasa ter na prodajnih mestih Slovenskih železnic v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

»Letos je sodelovanje družbe Delo, ki je vrsto let tradicionalni partner in glavni medijski sponzor Festivala Ljubljana, še posebej pomembno. Ponosni smo, da lahko skupaj s Festivalom Ljubljana v prestolnici Slovenije pomagamo obuditi kulturno življenje, ki je bilo zaradi epidemije zelo okrnjeno. Vrhunski umetniški program 68. Ljubljana Festivala bo vrnil vsaj malo življenje v okvire, ki smo jih poznali doslej, in obogatil življenja vseh tistih, ki jim je kultura blizu. Ti so tudi tisti, ki sledijo vsebinam naših medijev v tiskani in tudi elektronski obliki. Z vsebinskim predstavljanjem festivalskih dogodkov lahko Delo ponudi svojim bralcem kakovostne in kulturno bogate vsebine, Festival Ljubljana pa v naših medijih širi svojo prepoznavnost in kulturno ozavešča naše bralce. Naša skupna naloga je zato, da nadgrajujemo kulturno dogajanje v slovenskem prostoru, in z zglednim sodelovanjem že vrsto let uspešno približujemo kulturo širši javnosti. Naše partnerstvo je zato pomembno tudi za vse naše bralce in uporabnike spletnih strani, saj smo skupaj še boljši v ohranjanju in širitvi kulturnega zavedanja v Sloveniji.«

Delo, d. o. o. 

»Ljubljana Festival vsako leto popestri poletno dogajanje v Ljubljani in ustvarja odlična doživetja. Na ta način povezuje goste, umetnike, prebivalce mesta in njegove obiskovalce v bogato kulturno omrežje. Skupaj pa smo #povezani tudi z vrhunskimi tehnološkimi storitvami

Telekom Slovenije, d. d.

»Zdaj, bolj kot kdaj koli prej, je pomembno, da imamo vizijo, ki je v prid okolju in ljudem. Ljubljanski festival že 68. leto zapored dokazuje, kako pomemben del življenja predstavlja umetnost na najvišji možni ravni in kako z jasno vizijo premostiti še tako težke ovire, kot je trenutna pandemija. Ponosni smo, da smo soustvarjalci te zgodbe, ki vsako leto navdušuje občinstvo v središču Ljubljane. S podporo projektov, kot je Ljubljana Festival, Petrol vrača družbi in sledi poti, ki jo tlakujejo vrednote, ki na vsakem koraku spremljajo Petrolove zaposlene, delničarje, kupce, dobavitelje in vse ostale deležnike. Vsem Ljubljančankam in Ljubljančanom ter vsem Slovenkam in Slovencem želimo poletje polno kulturnih presežkov, upamo in verjamemo pa, da bo eden najuspešnejših festivalov v tem delu Evrope kmalu dostopen tudi ostalim evropskim udeležencem, ki so do zdaj vedno predstavljali pomemben del občinstva.«

Petrol, d. d.

»V Krki se že od ustanovitve zavedamo, da so poleg ustvarjanja dobrih poslovnih rezultatov pomembne še druge stvari, ki ljudem v okolju, v katerem delujemo, omogočajo bolj kakovostno življenje. Svojega poslanstva živeti zdravo življenje ne uresničujemo le s kakovostnimi, varnimi in učinkoviti izdelki in storitvami, temveč nanj gledamo veliko širše. Že vse od začetka se zavedamo, da umetnost prispeva k večji vrednosti življenja in je za kulturo naroda izjemno pomembna. Tako ni naključje, da si vsa leta svojega obstoja prizadevamo tako zaposlenim kot tudi okolju, v katerem delujemo, z raznovrstnimi družbeno-odgovornimi dejavnostmi in kulturno-umetniškimi dogodki lepšati vsakdan. Krka se je v 66 letih utrdila na položaju enega vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij v svetu. Naš ugled temelji na kakovostnih izdelkih in poslovni uspešnosti. Obenem pa ne pozabljamo na kulturo, ki je trajni element našega poslovnega razmišljanja. Razumemo jo kot edinstveno simbiozo dela in umetnosti. Zato smo ponosni, da s pokroviteljstvom prireditev Festivala Ljubljana, enega najstarejših in najbolj prepoznavnih festivalov v Evropi, obiskovalcem omogočamo, da si lahko v slovenskem prostoru ogledajo raznovrstne kulturne dogodke. S podporo prireditev izkazujemo pozornost tudi umetnosti in njenim ustvarjalcem, ki s svojim ustvarjanjem bogatijo družbo.«

Krka, d. d.

»Ljubljana Festival in družba BTC imata nekaj skupnega: ljubezen do umetnosti in do vsega lepega. Podpiramo odločitev organizatorjev, da je vredno to ljubezen negovati tudi v drugačnih časih, v katerih živimo danes. Verjamemo, da bo mednarodni poletni festival ravno zaradi posebnih razmer v letošnjem letu prinesel edinstven utrip v naše poletje in prestolnico. V družbi BTC že vrsto let podpiramo organizacije, dogodke in posameznike, ki so prijatelji umetnosti in želimo biti tudi sami del vrhunskih kulturnih doživetij. Smo zvesti podporniki poletnega festivala; znotraj njegovega vrhunskega programa svetovnega formata se pogosto odločimo za podporo slovenskim glasbenikom, kantavtorjem, ustvarjalcem klasične glasbe, tudi popa in rocka. V letošnjem programu z veseljem podpiramo cikel koncertov sonat Ludwiga van Beethovna v izvedbi talentirane violinistke Lane Trotovšek in španske pianistke Marie Conyigueral. Trije avgustovski večeri v družbi odličnih solistk bodo v nas zagotovo oživili zaupanje v življenje in hvaležnost za vse, kar nam prinaša.«

BTC, d. d.

 

Hvala za pozornost, ki jo namenjate programu Festivala Ljubljana.

 

Informacije / Odnosi z javnostmi

Maruša Šinkovič
Tel.: +386 (0)1 241 60 18
marusa.sinkovic@ljubljanafestival.si

 

ljubljanafestival.si
www.facebook.com/ljubljanafestival
www.instagram.com/ljubljanafestival
www.youtube.com/user/TheFestivalLjubljana

 

Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana, ki ga tudi finančno omogoča.

***

Glavni sponzor 68. Ljubljana Festivala: Zavarovalnica Sava, d. d.

Sponzorji: JP Voka Snaga, d. o. o., Energetika Ljubljana, d. o. o., Spar Slovenija, d. o. o., Telekom Slovenije, d. d., Petrol, d. d., Riko, d. o. o., Krka, d. d., Zavarovalnica Triglav, d. d., SŽ-Potniški promet, d. o. o., Trimo, arhitekturne rešitve, d. o. o., Lekarna Ljubljana, Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., Javna razsvetljava, d. d., Fraport Slovenija, d. o. o., Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, Radisson Blu Plaza Hotel, Ljubljana

Sponzorji posameznih prireditev: Zavarovalnica Sava, d. d., Delo, d. o. o., Spar Slovenija, d. o. o., Telekom Slovenije, d. d., Petrol, d. d., Riko, d. o. o., Krka, d. d., Zavarovalnica Triglav, d. d., Trimo, arhitekturne rešitve, d. o. o., Poslovni sistem Mercator, d. d., UniCredit banka Slovenije, d. d., Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., BTC, d. d., Interenergo, d. o. o.

Glavni medijski sponzor: Delo, d. o. o. 

Medijski sponzorji: Europlakat, d. o. o., Dnevnik, d. d., Finance, d. o. o., Fraport Slovenija, d. o. o., Infonet media, d. d., Radio 1, Media24, Radio Aktual, Radio Center, Kobe, d. o. o.

Prijatelji Festivala Ljubljana: NP consulting, d. o. o., Intral mednarodna trgovina, d. o. o., Elektro Ljubljana, d. d.

Partnerji Ljubljana Festivala 2020: RTV Slovenija, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjev dom, Austria Trend Hotels, Silič uglaševanje Klavirjev, d. o. o.

Uradni prevozniki: Avtohiša Malgaj, d. o. o., Avto Aktiv, d. o. o., LPP, d. o. o.

Železniški prevoznik: Slovenske železnice

Uradna vina: Vinakoper

Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. Član Evropskega združenja festivalov EFA je od leta 1977.