Aprila bodo na sporedu že 38. Slovenski glasbeni dnevi, ki jih bo tudi letos zaznamoval pester koncertni program s številnimi novitetami in krstnimi izvedbami slovenskih skladateljev. Glasba kot interpretativna umetnost, ki je osrednja tema Slovenskih glasbenih dnevov, je kompleksen in raznolik umetniški proces, ki zahteva uravnoteženost med tehnično dovršenostjo in ekspresivno poglobljenostjo interpreta. Med 17. in 23. aprilom bomo tako v Viteški dvorani Križank, Slovenski filharmoniji, Minoritski cerkvi v Mariboru in na Akademiji za glasbo prisluhnili slovenskim umetnikom ter obravnavali glasbeno interpretacijo na dveh simpozijih.

Otvoritveni koncert prihajajočega praznika glasbe osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavi tri velika imena povojne generacije skladateljev; Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Bogat in žanrsko pester opus Alda Kumarja pritegne z značilno komunikativnostjo glasbenega izraza, ki se odraža v skladateljevi priljubljenosti na domačih in tujih odrih. Med najodmevnejše se je zapisalo gostovanje v Sankt Peterburgu, kjer so Slovenski filharmoniki izvedli njegovo kompozicijo za orgle in orkester Strastra. Tokrat jo bomo slišali v interpretaciji enega najvidnejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. V izvedbi violinistke Lalite Svete pa bo krstno zazvenel Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta, ki ji je tudi posvečen. Izviren in globoko premišljen je tudi razvejani opus Uroša Rojka. Noviteta Odtekanje časa VII, še ena v nizu skladateljevih istoimenskih skladb, ki črpajo iz minljivosti življenja, je ustvarjena za pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček Laznik.
(17. 4., 19.30, Slovenska filharmonija)

Mednarodni muzikološki simpozij, ki se je leta 1985 razvil na pobudo slovenskega muzikologa Primoža Kureta, razkriva pereče muzikološke teme in razširja znanja s predavanji uglednih strokovnjakov. Pod vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa, ki z referati mednarodno priznanih muzikologov iz najboljših evropskih univerz podrobneje osvetljuje muzikološke teme, bo simpozij z naslovom Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim tokrat pozornost namenjal glasbeni interpretaciji kot sintezi umetniškega in znanstvenega pristopa h glasbeni izvedbi.
(18. 4., 8.30, Viteška dvorana Križank)

Eden vodilnih ambasadorjev slovenske glasbe je Društvo slovenskih skladateljev, ki svoje poslanstvo uresničuje tudi s koncertno dejavnostjo. V to med drugim sodi tradicionalna Noč slovenskih skladateljev. Na koncertu bo tokrat predstavljenih kar štirinajst novitet, ki so nastale izpod peres Igorja Dekleve in Žarka Živkovića, ki ostajata zvesta svojima izvornima inštrumentoma klavirju oziroma kitari. Medtem ko je kitara navdahnila tudi Mitjo Marčina, pa je Tomaž Bajželj svoje novo delo posvetil harfi. Viola in violončelo se združita v noviteti Aleksandre Bajde, Uršula Jašovec in Črt Sojar Voglar pa pomembno bogatita sicer razmeroma skromen repertoar za duo kitare in harfe. Kompozicije za trio zasedbe so prispevali Imer Traja Brizani, Bojan Glavina ter Urška Orešič Šantavec, ki so iskali nove zvočne rešitve v tradicionalnih inštrumentalnih kombinacijah flavte, klavirja in viole oziroma violončela. Drugačna zvočna svežina se obeta pri Tomažu Svetetu in Tomažu Habetus, ki v svojih dveh novostih družita tri brenkala: kitaro, harfo in citre. Koncert bo krstno predstavil še dva inštrumentalna kvarteta (flavta, viola, violončelo in klavir), pod katera sta se podpisala Vladimir Batista ter David Veber.
(18. 4., 19.30, Slovenska filharmonija)

Letos bo prvič na sporedu tudi Mednarodni študentski simpozij, ki bo gostil številne slovenske in tuje študente. Vodja simpozija je muzikologinja Tjaša Ribizel Popič. Namen študentskega simpozija je mlajši generaciji glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev, glasbenih pedagogov in muzikologov ponuditi možnost predstavitve raziskovalnega dela in interesov ter jim omogočiti izmenjavo praktičnih izkušenj s področja glasbene interpretacije. Tudi študentje bodo s svojimi referati kritično obravnavali glasbeno interpretacijo med umetniškim in znanstvenim, simpozij pa jim bo ponudil možnost, da svoje razmisleke in dognanja delijo ne le s kolegi, temveč tudi s širšo javnostjo.
(19. 4., 8.30, Akademija za glasbo)

Poustvarjalni izziv, ki ga Koncertni atelje iz sezone v sezono ponuja izvajalcem, bosta tokrat sprejela Dušan Sodja in Tatjana Kaučič – Duo Claripiano. V svoji 30-letni karieri sta glasbenika stkala dragocene vezi z mnogimi slovenskimi glasbeniki. Dolgoletno prijateljstvo sta na primer gojila z Urošem Krekom. Njegova Sonatina, ki jo bomo slišali, je iz leta 1984. Glasbenika redno sodelujeta tudi z Lojzetom Lebičem, ki jima je leta 2017 posvetil kompozicijo Spomin – predelavo Sonate iz leta 1960, ki v novi preobleki odzvanja kot »spomin« na avtorjevo ustvarjalno preteklost. Duo pa je bil nekoč navdih tudi za razpoloženjsko miniaturo Canto rapsodico (2005) Janeza Matičiča. Uspešnemu inštrumentalnemu dvojcu so skladatelji še danes močno naklonjeni. Nova dela so tokrat ustvarili Nenad Firšt, Tadeja Vulc in Tržačan Corrado Rojac.
(19. 4., 19.00, Slovenska filharmonija)

Komorni cikel butičnih koncertov Carpe artem Društva za komorno glasbo Amadeus je bil osnovan leta 2012, z namenom povečati dostopnost ter zanimanje za komorno glasbo. Ciklu se vsako leto pridruži Godalni kvartet Carpe artem. Med prve tehtne prispevke na področju komorne glasbe pri nas zagotovo sodi Godalni kvartet (1922) Viktorja Parme, sicer očeta slovenske opere. Prav komorne zasedbe pa so platforma eksperimentiranja Tomaža Sveteta v smislu inštrumentalnih tehnik in glasbene sintakse. Tako tudi enostavčna skladba iz leta 2004 I cantici dei angeli, ki se v raznolikih zvočnih poljih razgrinja od eterične prosojnosti do napete dramatičnosti. Prihajajoči koncert napoveduje tudi krstno izvedbo 3. godalnega kvarteta Dejana Jakšiča, skladatelja najmlajše generacije domačih ustvarjalcev. Slovensko obarvan program bo zaokrožil Hugo Wolf, čigar Italijanska serenada je delo privlačne zvočne barvitosti in lahkotnega značaja ter priljubljena popestritev komornih repertoarjev.
(20. 4., 19.00, Minoritska cerkev, Maribor)

Ciklus samospevov, tradicionalni koncertni dogodek, ki ga od leta 2002 prireja Glasbena matica Ljubljana, s premišljeno oblikovanimi programi razkriva ne le neskončno bogastvo iz svetovne zakladnice, pač pa ozavešča pomen, ki ga je imela oblika samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti. Pomemben pečat v delovanju Glasbene matice je zapustil Mirko Polić, dirigent in skladatelj, ki sodi med prepoznavnejše osebnosti slovenskega glasbenega življenja prve polovice 20. stoletja. Čeprav ga je najbolj privlačila opera, je skladal na različnih področjih ter zapustil tudi več samospevov in zborovskih skladb. Program, v celoti posvečen Poliču, odkriva tančice pozabljenega skladatelja, čigar dediščino bodo v intimnem preletu vokala in klavirja obudili sopranistka Aleksandra Radovanović in pianist, skladateljev pravnuk Igor Vićentić ter tenorist Gregor Ravnik.
(22. 4., 19.30, Viteška dvorana Križank)

Sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov bo v znamenju sodobne ustvarjalnosti. Otvoril ga bo v svetovnem merilu eden najuspešnejših slovenskih skladateljev Božidar Kos. Njegova Sinfonietta za godala sodi v obdobje, ko je začel evropski avantgardizem spajati z elementi balkanske folkloristike. V osrčju sporeda sta kompoziciji glasbenic različnih skladateljskih poetik, ki sta našli ustvarjalne vzvode pri otrocih. Srbska umetnica Svetlana Maraš se v skladbi Defiance of the Glorious Children nasloni na pustolovsko, sveže in brezmejno muziciranje otrok ter na njihovo svobodo eksperimentiranja. Larisa Vrhunc pa se v kompozicij Tako tiho ozira k dojenčkom in malčkom. Praznik glasbe se bo izpel s Koncertom za violino in orkester Janeza Matičiča, ki ga je napisal v poznih sedemdesetih. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pod taktirko Stevena Loya ga bomo slišali bomo v interpretaciji violinistke Lane Trotovšek, ki je v zadnjem desetletju zgradila zavidljivo mednarodno solistično kariero.
(23. 4., 19.30, Viteška dvorana Križank)

Vstopnice so na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank ter na bencinskih servisih in drugih prodajnih mestih Eventim. Za Koncertni atelje DSS in Noč slovenskih skladateljev so na voljo brezplačne vstopnice pri blagajni Križank, na Mednarodni muzikološki simpozij in Mednarodni študentski simpozij je vstop prost.

Hvala za pozornost, ki jo namenjate programu Festivala Ljubljana.

Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.

Več informacij na ljubljanafestival.si. 

Informacije / Odnosi z javnostmi

Maruša Šinkovič                                                      Tina Berk
Tel.: +386 (0)1 241 60 18                                       Tel.: +386 (0)1 241 60 20
marusa.sinkovic@ljubljanafestival.si                  tina.berk@ljubljanafestival.si

Saša Strmšnik
Tel.: +386 (0)1 241 60 08
pr@ljubljanafestival.si