Dirigent:
Vladislav Černušenko

Glasba:
Georgi Sviridov

Četrtek, 25. 7., ob 20.00, Frančiškanska cerkev
Petek, 26. 7. ob 20.00, Kostanjevica na Krki, Galerija Božidarja Jakca
Sobota, 27.7. ob 20.30, Kranjska gora, dvorana Vitranc

Program v Ljubljani

Gospod, odreši pobožne in Sveti, sveti, sveti Bog
Slava in aleluja
Neizgovorjeni čudež
Božična pesem
Trije zbori iz priložnostne glasbe po romanu A. K. Tolstoja Car Fjodor Ioanovič (1973)
– Molitve
– Sveta ljubezen
– Spokorni stih
Tri samostanske pesmi (stihirji) za moški zbor
– Jutri, usliši moj glas
– Kondak o farizeju in davkarju
– Gospod, k tebi kličem
Čudežno rojstvo
– Slava (kratka)
– Prišli smo se mu prikloniti
– Slava (samostanska)
– Kesanje izgubljenega sina
– Slava (tiha)
– ”Odpusti nam, Gospod”
– Molitev slepega
– “Ko videl sem čudežno rojstvo”

Program v Kostanjevici na Krki in Kranjski Gori

Ruska sakralna glasba
D. Bortnjanski: Koncert za zbor št. 3
»Gospod, kralj se veseli v tvoji moči«
A. Arhangelski: Vera
P. Česnokov: Naj pride pred tebe moja molitev
P. Česnokov: Bog je z nami
Ruske narodne pesmi
– V temnem gozdu (prir. A. Pašenko)
– Pesem vlačilcev ladij na reki (prir. O. Kolovski)
– Ob reki (prir. A. Svečnikova)
– Vratca (prir. A. Flijarkovski)
– Legenda o dvanajstih razbojnikih (prir. V. Bulin)
– Le zakaj bi živel in žaloval (prir. I. Poltavcev)
– Večerno zvonjenje (prir. A. Novikov)
– Po poljih in prostranstvih (prir. V. Bulin)

Ob gostovanju enega najboljših zborov na svetu leta 1999 lahko beremo: »Akademski zbor Mihail Ivanovič Glinka ali Capella iz St. Petersburga je že stoletja veselje in ponos ruskega glasbenega sveta ter središče poklicnega glasbenega izobraževanja. Zgodovina zbora je povezana z razvojem ruske glasbene kulture v vsej njeni celovitosti: Kapela predstavlja prvi ruski zbor, prve operne in baletne predstave v Rusiji, prvo posebno glasbeno šolo, šolsko središče za vodje cerkvenih zborov, prvi ruski simfonični orkester, prvo filharmonično združenje. Dosežki najodličnejših vrhunskih umetnikov so proti koncu 19. stoletja ustvarili v Rusiji edinstveno glasbeno ustanovo, ki ji ni bilo para na svetu. Njeni začetki segajo v leto 1476, ko je veliki moskovski vojvoda Ivan III. za potrebe Cerkve in države ustanovil Zbor vladarjevih diakonov. Vladislav Černušenko se je kot dirigent preizkusil na vseh možnih področjih. Vodstvo Kapele je prevzel leta 1974 in zbor je postal sijajen glasbeni korpus, ki je po številnih letih začel ponovno izvajati duhovno glasbo. Repertoar zbora Glinka je izjemno velik in tokrat bomo lahko prisluhnili dvema različnima vsebinskima sklopoma – najprej se bomo srečali z rusko cerkveno glasbo, ki je imela v zgodovini te dežele zelo pomembno vlogo in je spremljala vse pomembne dogodke. V zadnjih desetletjih ji pevci, kot smo zapisali, posvečajo posebno skrb in jo negujejo s posebno ljubeznijo. Zbor se v svojih programih, ki jih predstavlja doma in v tujini, nikakor ne more ogniti tudi ruski ljudski pesmi, ki je izjemno bogata in raznovrstna. Posebno čarobno pa zazveni v izvedbi tako kakovostnega ansambla, kot je zbor Glinka.