Odprtje razstave:
17. 7. ob 12.00, Viteška dvorana Križank

Letošnja likovna kolonija, ki jo prireja Ljubljana Festival, je tako kot večina dejavnosti zapadla v zelo naporno obdobje covida-19, kakršnega si pred tem nihče od nas ni znal niti predstavljati. Priprave na kolonijo so potekale v popolni negotovosti z obilico sprememb in ugibanja, ali jo bo sploh mogoče izpeljati. Vse je bilo sicer zasnovano v prepričanju – saj bo še vse v redu, toda v ozadju je vedno tlel strah pred zaostrovanjem zdravstvenih razmer in posledično z možnostjo odpovedi. Za avtorje iz tujine, s katerimi sem bil dogovorjen še pred pojavom virusa, se tako rekoč do zadnjega ni vedelo, ali bo možna njihova udeležba. Zaprte meje, karantena, ustavljen letalski promet, vsi ti podatki, ključni za organizacijo kolonije, so se nenehno spreminjali. Mesta so se izolirala in zapirala – kolonija, ki je ena redkih tovrstnih ustvarjalnih srečanj za slikarje, pa poteka v izrazito urbanem okolju. A prav to okolje je pandemija najbolj prizadela. Mesece zaprti muzeji, galerije, koncertne dvorane: vse to bo pustilo svojo sled. Velike državne institucije bodo seveda preživele, vendar je veliko vprašanje, ali bo tudi plejada manjših, zasebnih, mogoče v tem mozaiku najpomembnejših za bogatenje likovne umetnosti, saj prav te so lepoto umetnosti naredile za družbeno socialno bogastvo in z njo prispevale k procesu oplemenitenja vsega sveta. Nedvomno je čas pandemije pripomogel k povečanju želje po kulturi. V tem zgodovinskem trenutku, ko smo bili milijoni fizično ločeni, je bila prav kultura tista, ki je povezovala, pomagala, nudila uteho, navdih in upanje. De facto se je pokazalo, da konkretnega stika z umetniškim delom ne more nadomestiti prav noben virtualni surogat. Ljudje pač hočemo občutiti, otipati in s svojimi očmi videti izvirna umetniška dela.
Držimo pesti, da nam bo uspelo in da bodo v čudovitem ambientu Plečnikovih Križank tudi letos nastajala umetniška dela in oznanjala joie de vivre.  Je že tako, da vse besede, ki se vrtijo okoli umetniškega dela, pomenijo zelo malo, kajti to, kar umetnik želi povedati, je znotraj njegovega slikanja. Samo umetniško delo daje nove impulze, nova čustva in nove ideje. In prav v tem trenutnem času, ki ga izpričuje naša boleča izkušnja, potrebujemo lepoto in umetnost, pozitivno naravnanost in pogum, da verjamemo in gremo v prihodnost.
Letos se bo s tem izzivom tako kot vsako leto doslej spopadlo osem umetnikov. Iz Italije prihaja Gianni Borta, iz Rusije Natalija Ignatjeva, iz Ukrajine Katerina Burlina ter iz Slovenije Cvetka Hojnik, Milan Erič, Rajmund Kocbek, Andrej Pavlič ter Gregor Žitko.
Tudi letos se nam bo pridružil znan multimedijski umetnik LADO JAKŠA, ki nas bo spremljal ves teden. Na otvoritvi razstave ob zaključku likovne kolonije pa bo skozi svoj glasbeno-vizualen umetniški pogled predstavil njihovo ustvarjanje.
Vsem udeležencem želim veliko ustvarjalnega navdiha in prijetnega druženja, kljub varni razdalji. Upam, da nam bo vreme tudi tokrat naklonjeno in da bo letošnje ustvarjalce Ljubljana očarala tako, kot je njihove predhodnike.

Tomo Vran,
selektor