Dirigent:
Valerij Gergijev

Zasedba:
Siegmund: Avgust Amonov
Hunding: Pavel Šmulevič
Wotan: Taras Štonda
Sieglinde: Mlada Hudolej
Brünnhilde: Olga Savova
Fricka: Jekaterina Semenčuk
Gerhilde: Žanna Dombrovskaja
Ortlinde: Irina Vasiljeva
Waltraute: Nataljia Jevstafijeva
Schwetleite: Ljudmila Kanunnikova
Helmwige: Tatjana Kavcova
Siegrune: Jekaterina Sergejeva
Grimgerde: Jelena Vitman
Rossweisse: Julia Matočkina

Mariinsko gledališče iz Sankt PeterburgaMariinsko gledališče iz Sankt PeterburgaLetos se ponovno veselimo gostovanja karizmatičnega dirigenta Valerija Gergijeva, ki bo z Mariinskim gledališčem iz Sankt Peterburga na velikem odru Cankarjevega doma izvedel dve operni deli Richarda Wagnerja. Ljubljana Festival bo tako skupaj z umetniki in hvaležno publiko kar najžlahtneje počastil 200. obletnico rojstva velikega nemškega opernega dramatika. Maestro Gergijev je med najzanimivejšimi svoje generacije. Rojen je bil leta 1953 v Moskvi, s triindvajsetimi pa je zmagal na prestižnem tekmovanju Herbert von Karajan v Berlinu, s čimer so se mu odprla vrata k vsem najboljšim svetovnim orkestrom. Bil je šef dirigent v Rotterdamu, 2005. je bil imenovan za šefa dirigenta Londonskega simfoničnega orkestra. Leta 1988 je postal glavni dirigent in umetniški vodja Mariinskega gledališča in leta 2003 se je odločil, da bo s tem ansamblom izvedel celotni Wagnerjev Nibelunški prstan. Richard Wagner je živel v Švici, ko se je začel ukvarjati z novimi idejami o gledališču in glasbi. Zapisoval jih je v zanimivih spisih, obenem pa je začel pisati libreto za tetralogijo Nibelunški prstan. Prvi obrisi so začeli nastajati že okrog leta 1848 v Dresdnu, besedilo je bilo dokončano štiri leta pozneje. Nato se je glasbeni velikan lotil komponiranja. Najprej je 1854. nastalo Rensko zlato, dve leti pozneje pa še Valkira. Vsebina tetralogije je germanska mitologija. »Po Wagnerjevem naziranju predstavlja mit v preprosti in zgoščeni obliki medsebojno delovanje večnih sil, ki vplivajo na odnos ljudi do božanstva in narave in na njihove medsebojne odnose v družbi, torej na večna religiozna, družbena in gospodarska vprašanja. Ta vprašanja so v mitu prikazana s simboli, ki so predmeti ali osebe. S tetralogijo Nibelunški prstan je Wagner dokončno prešel na področje novoromantične glasbene
drame.« (Jože Sivec)
Preostali operi tetralogije Nibelunški prstan bo slovito Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga pod dirigentskim vodstvom Valerija Gergijeva izvedlo poleti 2014.