Brezplačne vstopnice za koncert lahko prevzamete pri blagajni Križank.

Trio Variable
Carmelo dell’ Acqua, klarinet
Gaetano Adorno, viola
Mariapia Tricoli, klavir

Program:
Wolfgang Amadeus Mozart: Trio v Es-duru, K. 498, “Kagelstatt”
Max Bruch: Osem skladb za klarinet, violo in klavir, op. 83
Carl Heinrich Carsten Reinecke: Trio za klavir, klarinet in violo, op. 264

Trio Variable sestavljajo Mariapia Tricoli, Gaetano Adorno in Carmelo dell’Acqua, priznani glasbeniki, ki jih druži interes za komorno glasbo in poučevanje na Konservatoriju Vincenzo Bellini iz Catanie. Sodelovali so na pomembnih festivalih ter glasbenih produkcijah v različnih italijanskih mestih in v tujini, kjer so izvedli tudi več krstnih izvedb del skladateljev, kot so Marco Betta, Aldo Clement, Francesco Pennisi, Alessandro Solbiati in Giovanni Sollima. Program, s katerim se bodo predstavili izpostavlja barvne razsežnosti komornih zasedb ter predstavlja tri skladatelje, ki s svojo izrazno močjo ponazarjajo raznolikost te glasbene oblike. Koncert bo otvoril Trio v Es-duru K. 498 Wolfganga Amadeusa Mozarta, znan tudi kot »Kegelstatt«, v katerem se skladatelj poigrava s tradicionalnimi oblikami. Skladbo nepričakovano začne Andante bolj intimnega in kontemplativnega značaja, nadaljuje ga zmerno hitri Menuet, zadnji pa je Rondo s ponavljajočo se temo, ki jo prekinjajo kontrastni glasbeni segmenti. Sledi cikel Osem skladb za klarinet, violo in klavir, op. 83  Maxa Brucha pri katerem se je skladatelj zgledoval po Schumannovih pravljičnih zbirkah. Delo je napisal za svojega sina, klarinetista Maxa Felixa Brucha. Med stavki izstopa peti, Rumänische Melodie. Struktura skladbe, ki želi priklicati v spomin ljudske melodije je preprosta. V prvem delu Bruch predstavi počasno in melanholično melodijo, ki vzbuja orientalske podobe, drugi del pa prinaša stilistični kontrast, v katerem skladatelj raziskuje večjo čustveno intenzivnost, z dinamičnim vzponom, nato pa se povrne k miru z reprizo prvega dela. Trio za klavir, klarinet in violo, op. 264  Carla Heinricha Carstna Reinecke nas popelje v začetek 20. stoletja. Skladba odraža vplive nemškega klasicizma in romanticizma, saj združuje strogo obliko z melodičnim in harmoničnim bogastvom. Prvi stavek sledi tradicionalni sonatni obliki, drugi je izrazito liričen, tretji pa izraža igriv značaj, ki se kaže v zapleteni ritmični teksturi med inštrumenti, prekine kontemplativno vzdušje prvih dveh in prinese trenutek lahkotnosti in veselja. Zaključni stavek nadaljuje energijo prejšnjega, a z bolj veličastnim tonom.