Subtilnost iskanj: med formo in vsebino

Akademski slikar Boris Zaplatil je v slovenski likovni prostor vstopil v začetku osemdesetih kot pripadnik generacije 82, ki je prodorno in odmevno vnašala številne novosti, pristope in poglede. Ti so se dopolnjevali s spoznanji, ki so jih v razvoj likovne misli prinesla leta proti koncu stoletja. Zaznati je prehod umetniškega dela od objekta k prostoru, situaciji, razmerju in v socialni prostor, velik pomen in novo vlogo tehnologij ter čutiti velik vpliv medijev in prevlado širokega zanimanja za medijske podobe in probleme percepcije. Pomembni postaneta Lacanova teorija pogleda in Merleau-Pontyjeva teorija percepcije, ki sta sooblikovali postmodernistično sliko. Slikarji zadnja desetletja vidijo in doživljajo slikarstvo in sliko zelo različno in pomembno je, da slika ni vezana ne na določeno formo ne na vsebino. Tako jo občuti tudi Boris Zaplatil, ki pove: »Vsebinske plati mojih slik so na robu literature. Moj motivni svet je kar precej raznolik.« In nadaljuje, da je njegov pogled velikokrat »usmerjen v urbano ureditev prostora, torej v razmerje med naravo in geometrijo. Izražam se z močnimi živahnimi barvnimi toni in z drobnimi detajli, ravno v njih vidim najbolj svoj svet.«

Slikarstvo torej ponuja različne resnice in ni zavezano samo določenemu pogledu. Slika se ukvarja z različnimi vprašanji in velikokrat v širokem diapazonu raziskuje, upodablja in izraža, vse od poskusov razumevanja lastne ontologije, ideologij v slikarstvu, umetnosti in družbi, spraševanja o osebnem in intimnem, raziskovanja materialov in struktur in velikokrat tudi problemov družbenih prostorov. In v to postmedijsko sliko, ki ni vezana na določeno formo in vsebino, lahko umestimo tudi dela Borisa Zaplatila, vendar s poudarkom, da je izoblikoval svoj lastni pogled in odnos ter se s svojim izvirnim in kompleksnim likovnim izrazom zapisal med prepoznavne in na osebni noti temelječe ustvarjalce. Med tiste, ki jih odlikujeta nadarjenost za optični in taktilni izraz ter spoštovanje do črte, oblike, barve, snovi in prostora, ko se njegovo spogledovanje ne ustavi samo pri sliki, kipu in risbi, ampak se oplaja ter dopolnjuje z izzivi novih umetniških praks, ki pa ne posegajo v jedro njegovega izraza. Lahko bi izpostavili, da vztraja in gradi na spoznanjih, ki jih je Henri Focillon tako sporočilno zajel v besedah: »Umetnost se dela z rokami. Te so orodje ustvarjanja, najprej pa organ spoznavanja.« In njegove roke kreirajo in realizirajo tisto, kar je zapisano globoko v njem samem. Saj, kot je zapisal Merleau-Ponty, je v slikarjevem opravilu »neka nujnost, ki presega vse druge nujnosti«, slikar je »močan in šibak v življenju, vendar nesporno neodvisen v svojem tuhtanju o svetu«. In to nedvomno opredeljuje tudi slikarja Borisa Zaplatila.

Zaplatilovo umetniško izražanje se razpenja med sliko in kipom, ki mu ponujata številne možnosti večplastnega izražanja, nabitega z barvno živostjo, izjemnim občutkom za detajl in kompozicijo ob razgibani in v tretjo dimenzijo gravitirajoči površini, ki razpira mavrico sporočil in nagovorov: iz ptičje perspektive zazrt svet med naravo in arhitekturo, oplemeniten z zgodbami, ki jih ponujajo življenje in številni zapisi; doživetja in razmišljanja, ki se tkejo med ljudmi na potovanjih in srečevanjih, med ulicami in trgi; pogledi v daljavo, kjer se zlijeta morje in nebo, med travnike in drevesa; klepet za skupno mizo ali med pohajkovanjem po mestnih jedrih; igra v pšenici in pogled na luno. Zgodbe, ki jih je doživel v vsakdanjem življenju ali ob branju knjig.

Vsebinski namigi, ki burijo domišljijo, iščejo in ponujajo primerjave in asociacije. Ujeti v način, da površina vibrira v premišljeni igri geometrijsko naglašenih elementov, zavrženih ali odpadnih, industrijsko predelanih ali odpisanih, ki pa jih slikarjeva roka uporabi, izbira, predela, prevrednoti, doda, polaga in zlepi v premišljene in estetsko dodelane kompozicije, ki nagovorijo s teksturo in barvo. Barva je ob formi pomemben likovni element, ki sliko nadgradi v barvito, zanimivo in pestro manifestacijo slikarjevega videnja, ki da, kot bi rekel Merleau-Ponty, »vidno eksistenco tistemu, kar se v vsakdanjem gledanju zdi nevidno«, saj je slikarjevo gledanje »nenehno porajanje«. Je ustvarjanje novega in vsakič drugačnega. A vselej porojenega iz globin umetnikove biti. Iz njega samega. Z videnjem prepleta različnih barv, ki so mu najljubše: modra za pomiritev, zelena, ker zna biti dolgočasna, rdeča, ker spominja na ogenj. Na ljubezen in strast. Zato nastajajo novi in novi cikli, nove in nove slike in kipi, ki zaokrožajo Zaplatilovo umetniško iskanje.

Za tokratno razstavo v Viteški dvorani smo izbrali dela, ki so nastajala v letih med 2012 in 2015 in jih je umetnik naslovil z zgovornimi naslovi: Neskončno morje, Požgano obrežje, Rdeče ribiške mreže, Rumena laguna, Zelena oaza, Geometrija svetlobe in morje … Dela, ki s svojo igrivostjo in razgibanostjo nagovarjajo z optimizmom, srčnostjo in premišljeno urejenostjo, z nabojem barvnega žarenja in skladnostjo oblik. S sporočilom, ki ga umetnik zasleduje desetletja: biti izviren in v sebi vseobsegajoč. Da bi presegel sebe in svet spremenil v sliko.

Nelida Nemec

Akademski slikar Boris Zaplatil se je rodil 23. aprila 1957 v Ljubljani. Po končani srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani leta 1975 je sodeloval v ateljeju akademskega kiparja Janeza Boljke in v oblikovalskem studiu arhitekta Petra Skalarja. Leta 1978 je šolanje nadaljeval na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1982 diplomiral pri profesorju Gustavu Gnamušu. Leta 1984 je na isti akademiji ter pri istem profesorju končal tudi specialko. Leta 1981 je prejel študentsko Prešernovo nagrado.

Samostojno razstavlja od leta 1979 in od tedaj je imel triinsedemdeset samostojnih razstav, sodeloval na sto trideset skupinskih predstavitvah ter se udeležil štiriinštiridesetih mednarodnih likovnih kolonij doma in na tujem. Leta 2000 je sodeloval kot svetovalec pri pripravi likovne zbirke Hypo banke v Ljubljani, v letih 2000 in 2002 je deloval kot umetniški vodja galerije Imprima v Ljubljani.

Za svoje delo je prejel enajst nagrad in priznanja. Živi in dela kot samostojni ustvarjalec v Ljubljani.

Foto galerija