Program:
Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83
***
Lili Boulanger: “Gospodova je zemlja”, Psalm 24
Camille Saint-Saëns: Rekviem, op. 54

V prvem delu otvoritvenega večera bo nastopil tajvanski pianist Kai-Min Chang, zmagovalec 1. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana v letu 2023. Kot solist se bo predstavil v enem najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov, Koncertu za klavir in orkester št. 2 v B-duru Johannesa Brahmsa, za katerega je skladatelj potreboval kar tri leta, da ga je napisal. Delo, ki ga mnogi imenujejo “opus summum”, naj bi označevalo njegovo veličino v skladateljevem opusu in hkrati vrhunec koncertantnega ustvarjanja za klavir v 19. stoletju. Skladba združuje lastnosti koncerta in simfonije, njena sestava je podrejena muzikalnemu izrazu, tehnično zahtevna interpretacija pa je velik izziv vsakemu pianistu. V drugem delu koncerta se bodo Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in uglednemu francoskemu dirigentu Yanu Pascalu Tortelierju pridružili še Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Festivalski zbor Virtuozi, Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in sopranistka Sophie Marin-Degor, mezzosopranistka Annalisa Stroppa, tenorist Celso Albelo ter basbaritonist Paul Armin Edelmann z izvedbo dela “Gospodova je zemlja”  Lili Boulanger in Rekviema  Camilla Saint-Saënsa. Skladateljica je sakralno mojstrovino “Gospodova je zemlja”,  ki temelji na Psalmu 24 iz Biblije, napisala leto pred svojo smrtjo, pri rosnih 24. Veličastno delo z dramatičnimi elementi je zasnovano za soliste, zbor in orkester ter velja za eno njenih pomembnejših. Camille Saint-Saëns, opisan kot francoski Felix Mendelssohn Bartholdy, je bil priznan kot utelešenje glasbenega genija. Imel je edinstveno vlogo pri preoblikovanju francoskega glasbenega okusa iz velike opere v klasično simfonijo in sposobnost ohranjanja tradicionalne oblike s sočasnim eksperimentiranjem s sodobnimi glasbenimi stili, ki bi pritegnili takratno nenehno spreminjajoče se občinstvo v Franciji. Vse to se izraža v njegovem neobičajnem delu, ki ostaja pomemben del glasbene zapuščine in predstavlja edinstveno interpretacijo liturgičnega besedila z združevanjem klasičnih in romantičnih glasbenih elementov.

• po izjemnem uspehu v vlogi šefa dirigenta Filharmoničnega orkestra BBC med letoma 1992 in 2003 je Yan Pascal Tortelier prejel naziv zaslužnega dirigenta in še naprej redno sodeluje ter snema z orkestrom
• Tortelier se je začel učiti klavirja in violine pri štirih letih, pri 14 letih pa je osvojil prvo nagrado na tekmovanju iz violine na Pariškem glasbenem konservatoriju
• leta 1978 je debitiral kot operni dirigent v Narodnem orkestru Capitole de Toulouse
• Paul Armin Edelmann je bil član in solist znamenitih Dunajskih dečkov
• Opera v Guangzhou na Kitajskem je Celsa Albela imenovala za častnega umetniškega svetovalca
• Annalisa Stroppa ima poleg pevske izobrazbe tudi diplomo iz andragogike na Fakulteti za umetnost in filozofijo Univerze v Bergamu
• Sophie Marin-Degor je nedavno v Gledališču de la Passerelle v Nouaillé-Maupertuis režirala in koreografirala Veselo vdovo Leharjá