Program:
Richard Wagner: Preludij k prvemu dejanju opere Lohengrin
Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47

***
Sergej Prokofjev: Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100

Srhljivi Koncert za violino in orkester najbolj prepoznavnega finskega skladatelja Jeana Sibeliusa velja za enega vrhuncev solističnega repertoarja za violino. Skladba zahteva celega umetnika, ki je kos tako njenim bravuroznim tehničnim izzivom kot tudi obvladovanju močnega romantičnega čustvenega naboja. Na legendarni Stradivarijevi violini Kreutzer (1727) bo “glas nordijske duše” izvabil Maksim Vengerov, prejemnik nagrade grammy in učenec legendarnega Mstislava Rostropoviča. Vengerov, ki ga označujejo za umetnika renesančnega duha, že od svojega petega leta navdušuje občinstvo po vsem svetu, pri desetih pa je prvič stopil v snemalni studio – odtlej so se njegove interpretacije uvrstile na več kot petdeset plošč. S svojo predanostjo študiju glasbe se je uveljavil tudi kot dirigent in pedagog, kar priča o njegovi vsestranski umetniški veličini. Z dirigentskim vodstvom se bo Vengerovu pridružil gruzijski maestro Kahi Solomnišvili, ki ga je slovensko občinstvo že dodobra spoznalo kot novega glavnega dirigenta Orkestra Slovenske filharmonije. Orkester bo tokrat svoj prepoznavni zven sprva pričaral z izvedbo uvodnega Wagnerjevega Preludija k prvemu dejanju v opero o srednjeveških dogodivščinah viteza svetega grala, Lohengrina. Večer bo sklenilo simfonično delo, ki ga je ruski skladatelj Sergej Prokofjev opisal kot “hvalnico svobodnemu in srečnemu Človeku, njegovim mogočnim sposobnostim, čisti in plemeniti duši“. Gre za Simfonijo št. 5 Prokofjeva, ki se je, po skladateljevih besedah, “rodila v njem, zorela in zahtevala izraz, dokler mu ni izpolnila cele duše“.

 

• Maksim Vengerov je globoko zakoreninjen v tradicijah francosko-belgijske in ruske violinistične šole. Med njegovimi najljubšimi violinisti so Fritz Kreisler, Eugène Ysaÿe, George Enescu, David Oistrakh in Jascha Heifetz.
• Njegova glasbena kariera je doživela pomembno spremembo, ko je moral zaradi poškodbe rame nehati igrati violino. Ta težka izkušnja ga je spodbudila, da se je obrnil k dirigiranju.
• Maksim Vengerov je prijateljeval z velikim violončelistom Mstislavom Rostropovičem, ki mu je odprl nov pogled na glasbo. Zanj je bil “glasbeni svetnik” in vir neskončnega navdiha.
• Leta 1990 je zmagal na mednarodnem tekmovanju Carl Flesch v Londonu, kar je označilo začetek njegove svetovne kariere.