Ars Electronica

Glasbeno-vizualni performans
Dirigent: Ivan Repušić
Orkester Purpur
Orkester Slovenske vojske
Zbor HNK Zagreb
Akademski zbor Ivan Goran Kovačić

Martina Zadro, sopran
Jelena Kordić, alt
Aljaž Farasin, tenor
Luciano Batinić, bas

Program
A. Bruckner: Te Deum
R. Wagner: Lohengrin – Preludij k III. dejanju
G. Verdi: Zbor ciganov iz opere Trubadur
P. I. Čajkovski: Uvertura 1812

Odprtje letošnjega 61. Ljubljana Festivala bo nedvomno posebno doživetje. V glasbenem delu bomo prisluhnili kar trem veličastnim skladbam Antona Brucknerja, Richarda Wagnerja in Petra I. Čajkovskega. Brucknerjev Te Deum je v svoji srčiki sijajno glasbeno, z besedo podprto poveličanje skladateljeve neizpodbitne vere v Boga in hvalnica Stvarniku.
Uverture in predigre k posameznim Wagnerjevim opernim umetninam so lahko tudi samostojna dela, ki jih z veseljem izvajajo na koncertnih odrih, publika pa jih vselej hvaležno sprejme.
Slavnostno uverturo 1812 pa je Čajkovski napisal leta 1880 ob priložnosti posvetitve cerkve Kristusa Odrešenika v Moskvi, posvečena pa je spominu Napoleonovega poraza v Rusiji leta 1812.

Ivan Repušić je stari znanec slovenske publike, po rodu iz Splita. Potem ko je požel velik uspeh z domačimi orkestri, se vse bolj uveljavlja v tujini, zlasti v Nemčiji, kjer dirigira predstave v pomembnih opernih hišah in si utira pot med vedno bolj iskane in cenjene dirigente. Tokrat je ob sebi zbral štiri odlične soliste, ki so mladi, a mednarodno uveljavljeni umetniki.
Akademski zbor Ivan Goran Kovačić je bil ustanovljen leta 1948 in je sestavni del istoimenskega študentskega kulturno-umetniškega društva. Več kot sto aktivnih članov, šolanih in nešolanih glasbenikov in navdušencev iz sezone v sezono nastopa v različnih sestavih in ob različnih priložnostih. Nedvomno je ta zborovski ansambel največji mešani pevski zbor v sosednji Hrvaški. Ali kot sami sebe večkrat imenujejo, »navdušena skupina amaterskih profesionalcev … ali profesionalnih amaterjev …«

Ta izjemni glasbeni dogodek bo obogaten z nenavadnimi in osupljivimi vizualnimi učinki, ki jih pri nas (še) nismo vajeni, drugod pa postajajo takšne prireditve pogosta ponudba velikih festivalov in prireditev na prostem.
Za vse to bo poskrbela družba Ars Electronica, ki v svojih laboratorijih ciljno razvija nove metode umetniškega izraza. Te se gibljejo od kulture in izobraževanja do industrije in gospodarstva. Zavedajo se, da je moderna informacijska tehnologija za vlogo umetnosti bistveni dejavnik družbenih inovacij. Pri tem je tonsko snemanje v koncertnih dvoranah enako pomembno kot različno, vizualno in zvočno soustvarjanje na zunanjih prizoriščih.
Vse to uresničuje vrsta umetnikov in pri tem timsko soustvarja koncepte, načrtovanje in izpeljavo mednarodnih naročil. Med njimi so strokovnjaki informatike, fiziki, arhitekti, sociologi, umetnostni zgodovinarji, znanstveniki s področja kulture, medijev in komunikacije. Takšno tesno sodelovanje, ki traja že šestnajst let in se soodvisno nenehno prepleta in oplaja, sega daleč prek doslej znanih umetniških vsebin.
Projekt je financiran s sredstvi Evropske Unije.