Andrej Kopač, violina

Matej Haas, violina

Milan Nikolić, fagot

Klemen Golner, klavir

Beata Illona Barcza, klavir

Program:

Blaženka Arnič Lemež: Scherzo za violino in klavir*

Vladimir Batista: Jupiter v tehtnici za violino in klavir*

David Beovič: Hic et nunc za fagot in klavir*

Pavel Dolenc: Rapsodia Slovenica za violino in klavir*

Nenad Firšt: Šesti dan za violino in klavir*

Robert Kamplet: Skrivnost in blizu za violino in klavir*

Tina Mauko: Dženaza za violino in klavir*

Marko Mihevc Muni: Fagin za fagot in klavir*

Igor Štuhec: Skladba za violino in klavir*

Helena Vidic: Sirius za fagot in klavir*

*krstna izvedba

Dvaintrideseti Slovenski glasbeni dnevi razgrinjajo tako najsodobnejšo slovensko glasbeno ustvarjalnost kot tudi dela slovenske skladateljske generacije, ki je zaznamovala zlasti obdobje med obema svetovnima vojnama in je vzgojila vrsto sodobnikov in naslednikov oziroma vplivala nanje. Uvod v letošnji tradicionalni festival slovenske glasbe je Noč slovenskih skladateljev, ki prinaša same krstne izvedbe, s tem pa pogled v sočasno, tu in zdaj nastajajočo glasbo na Slovenskem. Koncertni program krojijo skladbe za instrumentalne due, ki bodo premierno zazvenele pod prsti odličnih interpretov mlajše in srednje generacije. Skladbe za violino in klavir prispevajo: na Dunaju delujoča skladateljica, pedagoginja in pianistka Blaženka Arnič-Lemež (1947), zlasti v jazzovskih krogih dejavni skladatelj in violinist Vladimir Batista (1959), avtor predvsem zborovske in komorne glasbe Pavel Dolenc (1968), predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt (1964), ki je violini namenil velik del svojega obsežnega in vsestranskega skladateljskega opusa, Robert Kamplet (1971), ki je dejaven tudi na pedagoškem področju, pianistka in skladateljica mlajše generacije Tina Mauko (1982) ter Igor Štuhec (1932), član nekdanje skupine skladateljev Pro musica viva, ki je bila v 60. letih glasnica sodobnih glasbenih tokov. Krstno pa bodo zazvenele kompozicije za fagot in klavir, ki so nastale na ustvarjalni mizi skladatelja in pedagoga Davida Beoviča (1977), profesorja kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo Marka Mihevca (1957) in najmlajše predstavnice tukajšnjega izbora avtorjev, skladateljice in dirigentke Helene Vidic (1987).