Obveščamo vas, da bo koncert Marthe Argerich izveden v Cankarjevem domu. Potrebna je menjava vstopnic, ki jo lahko opravite na Blagajni Križank od 14. julija dalje. Menjava vstopnic je možna tudi v Cankarjevem domu, 14. in 15. julija, od 19.00.

• Martha Argerich je ena največjih in najbolj spoštovanih pianistk stoletja
• Čudežna deklica, ki je leta 1965 zmagala na znamenitem Chopinovem tekmovanju v Varšavi
• Redno koncertira s prijatelji, kot so Daniel Barenboim, Miša Majski, Ivry Gitlis; med drugim je z violinistom Gidonom Kremerjem in slovensko flavtistko Ireno Grafenauer posnela Živalski karneval C. Saint-Saënsa
• Ustanoviteljica mednarodnega klavirskega tekmovanja in festivala Marthe Argerich v Buenos Airesu ter umetniška vodja festivala Beppu na Japonskem

Program: 
I. Stravinski: Ognjemet, op. 4
S. Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26
***
I. Stravinski: Pomladno obredje (ob 50-letnici skladateljeve smrti)

Ruska glasbena bravuroznost z začetka 20. stoletja bo osrednja glasbena nit koncerta, na katerem bomo prisluhnili nekoč čudežni deklici, danes prejemnici najprestižnejših nagrad ter eni izmed najbolj spoštovanih pianistk stoletja, Marthi Argerich. V njeni izvedbi bo zazvenel Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru Sergeja Prokofjeva. Klasično zasnovani koncert odlikuje harmonska živahnost z nenadnimi menjavami tonalitet in kromatiko, ki ju je skladatelj prefinjeno začinil s humorjem in ironijo, da se je delo uvrstilo ob bok najbolj priljubljenih klavirskih koncertov, kot sta klavirska koncerta Čajkovskega in Rahmaninova. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, prejemnika častne nagrade na področju klasične glasbe, zaigral še dve vrhunski mojstrovini iz opusa Igorja Stravinskega; kratki, briljantni in zvočno učinkoviti Ognjemet, ki je utrdil skladateljski ugled Stravinskega, ter glasbo iz baleta Pomladno obredje. S tem kromatično barvitim in ritmično bleščečim delom je vplival na takrat že zastarele romantične ideale, in to tako prepričljivo, da je ustvarjal novo pojmovanje glasbene estetike. V obeh delih je Stravinski z glasbo raziskoval tako človeško prvinskost kot tudi prvobitnost narave in to ponazoril z rituali poganske Rusije.