Skupina Laibach je sklenila prvi del evropske turneje ob predstavitvi nove plošče »Spectre«, v »vmesnem času« pa je prvič v svoji zgodovini nastopila na Kitajskem, v Hong Kongu, 22. 3. 2014. Dan poprej so imeli nabito polno predavalnico na City University of Hong Kong, ob seminarju na temo Laibach, že od 17. januarja pa poteka razstava, posvečena omenjeni slovenski skupini. Skupina Laibach se je že podala na drugi del evropske turneje, ki jo bo sklenila po ljubljanskem koncertu 16. 5. v Križankah z nastopi v Sofiji, Bukarešti in Beogradu.
Tuji in domači eminentni mediji so novi album »Spectre«, pospremili z resnično dobrimi ocenami. O temu pričajo pozitivne ocene v medijih, kot so The Wire, Q Magazine, Classic Pop, The Guardian in mnogih drugih, prvi del koncertne turneje pa je prav tako požel veliko odobravanja s strani kritikov in občinstva. Zagotovo pa je uspeh na domačih tleh tudi dejstvo, da so že v drugem tednu, odkar so na lestvici Slo Top 30, prišli na prvo mesto omenjene lestvice najbolj prodajanih albumov v Sloveniji.
»Koračniška himna »The Whistleblowers« se razcveti v nadaljevanju in medtem, ko hropeči vokali »No History« in »Resistance is Futile” morda nekomu zvenijo kot Leonard Cohen z vnetim grlom, melodični vokali ob elektro ritmih grenčici dodajo žličko sladkorja. »Eat Liver!« že skoraj meji na samo-parodijo, toda neprilagodljiva atmosfera »Korana« in »Eurvision« kažeta, da so Laibach, eni najvztrajnejših unikumov evropske pop glasbe, zopet zadeli v polno.«
Johnny Sharp, Classic Pop (ocena: 4/5)
»Po zmagoviti predstavi v Londonskem Tate Modern se Laibach vračajo s svojim najbolj prodornim albumom odkar so uglasbili razpadajočo Jugoslavijo ob koncu hladne vojne. »Spectre« se odkrito nanaša na gibanje Occupy, evropske socialne boje in družbeno neenakost medtem, ko Laibach v glasbi ustvarijo povezavo med ameriškim EDM, evrotransom in drobečim ozadjem industrijskega žanra. Odštekani digitalni rockabilly »Eat Liver!« presega vse meje, medtem ko bi usklajenost »We Are Millions And Millions Are One« lahko služila kot zvočna podlaga za naslednjo temo James Bonda. Eden najbolj nenavadnih albumov, kar jih boste letos slišali.«
Luke Turner, Q Magazine (ocena: 4/5)
»Laibach vsakič znova dokažejo svojo nepredvidljivost. “The Whistleblowers” odpira nadaljevanje: zahodne teme se srečujejo z nabrito propagando. Ostalo zveni kot evrotrash glasba iz pekla, ustvarjajoč iz »Spectre« najbolj povzdigujoče pop dejanje Laibacha in najbolj razločen vzhodno evropski poskus uber-campa ob nečem, kar vendarle učinkuje kot memo za nepopustljive iz najožjega kroga njihovih privržencev. Dramatično in nepričakovano se Laibach otresejo mučne ideološke megle in se odločno postavijo na pravo stran politike. Pa se res?«
Avi Pitchon, Terrorizer (ocena: 8,5/10)
»Invociranje dela Slavoja Žižka kot še enega Slovenca se zdi na tem mestu klišejsko, vendar se Laibach dejansko uspevajo izogniti pastem tega, čemur Jacques Lacan pravi »tisti, ki ve«, ki stoji onstran in zaničuje ideologijo – figuri, ki jo v resnici omogoča. Produkcija »Spectre« je za razliko od njihovih zadnjih nekaj posnetkov filmske glasbe bolj digitalno spojena, s čistimi vokali v ospredju. Pesmi so po strukturi očitno prežete z EDM, vendar galopirajoč bobni in sintesizer, ki spominjajo na temnejšo stran Depeche Mode ali New Order skupaj z besedili polnimi nenavadnih sloganov ostajajo na mestu.«
Dan Barrow, The Wire
»Laibach: nenadejani botri gibanj Occupy in Anonymous
… Razločno dogajanje spremlja enakovredni smisel za ton in tempo, premišljeni udarci prevladujejo eno stran, medtem ko izjemni vokal vlada na drugi, vse skupaj pa »Spectre« zagotavlja mesto med njihovimi najbolj poslušljivimi in potencialno kontroverznimi albumi. Navdušujoč, ambiciozen, zrel za napačne interpretacije in zapleteno analizo je ta album vse, česar si spodoben privrženec Laibacha lahko samo poželi.«
David Bowes, Rock-A-Rolla
»Še pred desetletjem so se Laibach zdeli odpisani kot kip maršala Tita na dvorišču s kramo nekje v Sloveniji. Toda z novim albumom »Spectre« se s komentarji na Snowdena, WikiLeaks, proteste, labilno Evrope in Arabske pomladi znova spuščajo v svoj element, kakor da je čas za dohajanje ene najbolj pogosto napačno interpretiranih skupin šele prišel … Z njihovim odklanjanjem meja in kritiko neoliberalnega kapitalizma in demokracije, v Laibach in NSK zlahka najdemo predhodnika transnacionalnih organizacij brez voditeljev, kakršni sta Occupy in Ananymous.«
Luke Turner, The Guardian