Koncertni atelje Društva Slovenskih skladateljev

Nadja Drakslar Petrač. klarinet

Andrej Petrač, violončelo

Tomaž Petrač, klavir

Program:

Blaženka Arnič Lemež: Duet za violončelo in klavir*

Nejc Bečan: Novo delo za trio*

Bojan Glavina: Bagatele za klarinet in klavir*

Uroš Rojko: Pet portretov za klarinet, violončelo in klavir

Marko Tajčević (prir. Alojz Srebotnjak): Sedem balkanskih plesov

*krstna izvedba

V povezovanju najnovejših stvaritev in že uveljavljenih del bodo priznani in izkušeni slovenski koncertanti ponudili v poslušanje skladbe šestih avtorjev. Koncert odpira noviteta Blaženke Arnič-Lemež (1947), ki je dejavna kot skladateljica in pedagoginja. Pri ustvarjanju išče navdih v različnih virih – od slovenske ljudske pesmi do tibetanskih polifonih struktur. Nejc Bečan (1984) je velik skladateljski talent pokazal že med študijem kompozicije, ko si je prislužil Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Poznamo ga tudi kot dirigenta revijskega orkestra Gimnazije Kranj in Policijskega pihalnega orkestra. Bojan Glavina (1961) je prepoznaven zlasti kot skladatelj, ki zna iskreno in domiselno nagovoriti tudi najmlajše poslušalce in interprete, ki jim je namenil večino svojega obsežnega in raznovrstnega opusa. Akademik Uroš Rojko (1954) je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev in pedagogov, ki vzgaja nove generacije obetavnih slovenskih skladateljev. Skladba Pet portretov za klarinet, violončelo in klavir je eno njegovih prvih del. Nastalo je leta 1978 med Rojkovim študijem kompozicije. »Ko sem začel študirati, o obrti komponiranja nisem vedel nič, delal sem le po instinktu, čutil sem, da imam kaj povedati. Tu mi je Uroš Krek odprl vsa okna in vrata,« so Rojkovi spomini na svojega tedanjega mentorja. »Pisanje glasbe v glavnem zahteva natančne tehnične priprave in razčlenitev različnih tehničnih možnosti. A vse to mora biti v službi enega samega cilja: izpovedovanja lastne notranjosti,« je nekoč izjavil Alojz Srebotnjak (1931–2010). Poleg ekspresionističnih teženj je pri Srebotnjaku večkrat mogoče opaziti uporabo elementov ljudske glasbe. V avtorjevem opusu je tako več priredb del drugih avtorjev, med temi je tudi Sedem balkanskih plesov srbskega skladatelja Marka Tajčevića (1900–1984), ki so bili v prvotni verziji leta 1927 sicer napisani za klavir.