Matjaž Robavs, bariton
Andreja Kosmač, klavir

Na sporedu:

Josip Prochazka (1874–1956):

Kaj bi te vprašal

Fran Gerbič (1840–1917):

Nihče ne ve

Kakor cvet

Benjamin Ipavec (1829–1908):

V spominsko knjigo

Menih

Ven v mrak in vihar

Josip Ipavec (1873 – 1921):

Pesem

Divlja roža in bršljan

Marjan Kozina (1907–1966):

iz cikla Tri šaljive pesmi:

Iz čakavske lirike

Zadnji dinar

Slavko Osterc (1895–1941):

Zvečer

Ni te na vrtu več

Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973):

Beli oblaki

Jesenska pesem

Ljubo Rančigaj (1936):

iz cikla Pesmi sanj:

Vedro je lice stvari

V mladih brezah tiha pomlad

Andrej Makor (1987):

Igra

Pričakovanje

Katarina Pustinek Rakar (1979):

Vabilo

Ribnik

V 19. stoletju so uglasbitve slovenskih pesmi učinkovito krepile narodno zavednost. V opusih tedanjih skladateljev najdemo večinoma vokalno, zlasti zborovsko glasbo, ki so jo izvajala številna novonastala društva. V drugi polovici 19. stoletja sta bila najpomembnejša slovenska skladatelja Fran Gerbič in Benjamin Ipavec, na programu pa je tudi glasba njegovega nečaka Josipa Ipavca, ob njiju pa še Anton Foerster, eden od številnih glasbenikov češkega rodu, ki so pomembno vplivali na razvoj glasbenega življenja na Slovenskem in zlasti na prelomu iz 19. stoletja v 20. prinašali k nam ustvarjalne dosežke glasbene kulture v čeških deželah. Med temi je bil tudi Josip Prochazka, čigar samospev Kaj bi te vprašal na besedilo Antona Aškerca je bil objavljen že v prvi številki Novih Akordov, glasbeni reviji z visokimi glasbenouredniškimi merili. Številni slovenski glasbeniki so odšli na študij v Prago. Med njimi so bili že omenjeni Gerbič pa Marjan Kozina ter Slavko Osterc. Za zadnjega je prav študij v Pragi pomenil tako močno prelomnico v ustvarjanju, da po njem večine svojih zgodnjih del, med temi tudi samospeva na programu, ni več priznaval. Tudi samospeva Lucijana Marije Škerjanca sodita v avtorjevo najzgodnejše obdobje ustvarjanja, v katerem je imel samospev osrednjo vlogo. Program koncerta v zadnjem delu predstavlja glasbo sodobnih skladateljev, ki jim je pisanje za glas posebno blizu. Ljubo Rančigaj si je prav za dosežke na področju samospeva kot tudi klavirskega opusa leta 2013 prislužil Kozinovo nagrado. Predstavnika mlajše generacije skladateljev pa sta tudi sama pevca: Andrej Makor je za svoj pretežno vokalni skladateljski opus prav letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo; Katarina Pustinek Rakar svoje znanje in izkušnje že več let predaja tudi na mlajše rodove s pedagoškim delom in vodenjem zborov.
Samospevi bodo ob klavirski podpori Andreje Kosmač zazveneli v izvedbi baritonista Matjaža Robavsa. Pohvali se lahko s številnimi nastopi na pomembnih festivalih (Salzburške slavnostne igre, Festival v Luzernu, Mednarodni festival v Schwetzingenu v Nemčiji idr.), gostovanji v opernih hišah v Celovcu, Schwerinu, na Dunaju, v Ljubljani, Antwerpnu, Wexfordu, Baden Badnu, Zürichu, Frankfurtu in Milanu, snemanji za evropske rtv in japonsko, štirimi samostojnimi zgoščenkami, tremi izdanimi opernimi produkcijami na mednarodnih odrih. Robavs deluje tudi kot profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in vodi solopevske seminarje na različnih glasbenih institucijah in univerzah doma in v tujini.

Foto galerija