Spoštovani obiskovalci, obveščamo vas, da je prišlo do spremembe lokacije dogodka, ki je prestavljen iz Maribora v Ljubljano, in sicer v Viteško dvorano Križank.

Program:
Saša Šantel
Kam (France Prešeren)
Po zatonu (Vojeslav Mole)
Veverica (Anton Novačan)
Galebi (Anton Aškerc)
V parku Ezbekijeh (Anton Aškerc)
Pod palmami (Anton Aškerc)
Ljubim li te (Jovan Jovanović Zmaj)
Neznani grob (Milorad J. Mitrović)
Oj doline i bregovi (avtor neznan)
Tri pesmi (besedilo v čakavščini napisal Drago Gervais):
Moja zemlja
Moj sin
Pijanec
Čar majske noći (Aleksandar Krušnjak)
Verzi (Oton Župančič)
Ribnik (Oton Župančič)
O, prašam vas (avtor neznan)
Čolničku (Simon Gregorčič)
Sam (Simon Gregorčič)
Roža in potok (Alojz Gradnik)
Narodna (Alojz Gradnik)
Belokranjska kolednica (Metlika)
Molitev (Jovan Ilijić)

Vokalna glasba in zborovsko petje sta bila desetletja vodilo glasbenega življenja na Slovenskem: bila sta vir narodne zavesti in kulturne moči, ki sta dosegli najgloblje plasti slovenskega prebivalstva. Péta beseda je bila namreč eno najmočnejših sredstev za izražanje notranjih razpoloženj in širjenje idej narodnega preporoda v 19. stoletju. V času, ko je bila pri nas še vedno najbolj razgibana vokalna glasba, staro čitalniško izročilo pa še precej živo, je svoje skladateljske prvence spisal tudi Saša Šantel, akademski slikar in glasbenik, danes znan predvsem po malodane ikonični upodobitvi slovenskih skladateljev, razgrnjeni prek zidov Slovenske filharmonije.
V glasbenem svetu se je Šantel utrdil predvsem kot poustvarjalec in glasbeni pedagog, ob tem pa ustvarjalno rasel na usedlinah klasicizma, se učil od romantikov, a prisluhnil tudi ljudski pesmi. Napredni glasbeni tokovi ga niso zanimali, skladal je iz srčne in iskrene potrebe, preprosto in neizumetničeno. Šantlov opus je razmeroma obsežen in raznovrsten, vidno mesto v njem pa imajo v mehkobo melodične linije objeti samospevi, spisani v značilnem čitalniškem duhu. Redko slišani bodo v sklopu Slovenskih glasbenih dni oživeli na tradicionalnem glasbenem dogodku Cikel samospevov.  Ta pod okriljem Glasbene matice s premišljeno oblikovanimi programi vedno znova razkriva ne le neskončno bogastvo iz domače in svetovne zakladnice, ampak tudi pomembno poudarja pomen oblike samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti.
Program, v celoti posvečen Šantlu, odkriva tančice le malo znanega skladatelja, čigar dediščino bodo v intimnem preletu vokala in klavirja obudili odlični interpreti: na opernem in koncertnem odru prepričljiva sopranistka neštetih slogov Nika Gorič in baritonist Jaka Mihelač, ki z enako odločnimi koraki gradi mednarodno kariero, ter Andreja Kosmač, med domačimi in tujimi umetniki uveljavljena in komorni glasbi predana pianistka.