Program:
F. S. Vilhar: Rasti, rasti, roža mala (K. Pavletić)
S. Premrl:
Prošnja (S. Kosovel)
Memento mori (F. Prešeren)
J. Ipavec:
Ein Lied / Pesem (H. Kolar / I. Grdina)
Am Kirschengarten / V češnjevem vrtu (NN / I. Grdina)
Ich will meine Seele tauchen / Če mogel bi vzdihe srca vtopiti (H. Heine / I. Grdina)
Schlehenblüt’ und wilde Rose / Divja roža in bršljan (J. Rodenberg / P. Oblak)
Z. Prelovec:
Mrzeča je zunaj trda noč (J. Freunsfeld)
Prišla je jesenska noč (J. Murn-Aleksandrov)
A. Lajovic:
Veter veje (A. V. Koljicov / C. Golar)
V mraku (D. M. Domjanić)
Romanca (J. Murn-Aleksandrov)
***
M. Kogoj:
Sprehod v zimi (P. Remec)
lstrski motiv (I. Pregelj)
Zvečer (O. Župančič)
Da sem jaz Jezus (C. Golar)
Fragment iz Kralja Ojdipa (Sofoklej / F. Omerza)
Materi (I. Kremžar – m. Elizabeta)
Večnemu bogu (F. Albreht)
M. Lipovšek: Metulj in trobentica (iz Pavlihe)
K. Pustinek Rakar:
Vabilo (T. Pavček)
Roži (A. Medved)
Ribnik (O. Župančič)
T. Bec: Uspavanka (K. Kovič)

Po letu 1945 je delo Glasbene matice iz političnih razlogov povsem zastalo in praktično zamrlo – društvo je pri življenju ohranjalo le delovanje njegovega pevskega zbora. Po uspešno rešenem postopku denacionalizacije pa je leta 2002 zaživelo ter obudilo nekatere stare in hkrati predstavilo številne nove dejavnosti. Med te sodi tudi zdaj že tradicionalni koncertni dogodek Ciklus samospevov, ki iz sezone v sezone s premišljeno oblikovanimi programi razkriva ne le neskončno bogastvo iz svetovne zakladnice, pač pa pomembno poudarja pomen, ki ga je imela oblika samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti. In prav to bo zgovorno razgrnil tudi večer samospevov na 36. Slovenskih glasbenih dnevih, v interpretaciji baritonista Jake Mihelača, ki z odločnimi koraki gradi kariero zunaj meja domovine, in Andreje Kosmač, med umetniki uveljavljene in komorni glasbi predane pianistke.
Izbor samospevov sledi nekaterim ključnim mejnikom na razvojni poti zvrsti v slovenskem glasbenem prostoru: od preprostih glasbenih izpovedi prek kompozicijsko tehtnejših skladb do mojstrskih, s sodobnejšimi impulzi prežetih samospevov. Tako bomo slišali nekoč in še danes priljubljene skladbe romantičnih potez, nastale pod peresom Frana Serafina Vilharja, Stanka Premrla in Zorka Prelovca, izvirne samospeve »slovenskega Mozarta« Josipa Ipavca ter s sodobnejšo noto navdihnjena dela Antona Lajovca, Marija Kogoja in Marjana Lipovška. Program zaokrožajo skladbe Katarine Pustinek Rakar in Tineta Beca – dve med njimi sta noviteti – ki dokazujejo, da z mlado in najmlajšo generacijo izvirni slovenski samospev živi naprej.