Programska knjižica 35. Slovenskih glasbenih dnevov je na voljo tukaj.

Theresa Plut, sopran
David Jagodic, tenor
Andreja Kosmač, klavir

Povezovalka koncerta: Anamarija Štukelj Cuzma

Program:

L. van Beethoven:
Oddaljeni ljubici, op. 98

• Na griču sedim in oprezam, op. 98/1 (Alois Jeitteles)
• Kjer gore tako modro, op. 98/2 (Alois Jeitteles)
• Lahni jadralci v višavah, op. 98/3 (Alois Jeitteles)
• Ti oblaki v višavah, op. 98/4(Alois Jeitteles)
• Prihaja maj, livada cveti, op. 98/5 (Alois Jeitteles)
• Sprejmi, torej, te pesmi, op. 98/6 (Alois Jeitteles)

A. Hüttenbrenner:
Stržek ( Ferdinand von Rast) *
Maribor (Ferdinand von Rast) *
Dekle za kolovratom (Ferdinand von Rast) *
Custozza (Ferdinand von Rast)*
Silvestrske nočne sanje (Ferdinand von Rast)*
Moja Štajerska (Ferdinand von Rast)*

L. van Beethoven:
Upanje op. 94 (Christoph August Tiedge)

F. Schubert:
Ganimed, D. 544 (Johann Wolfgang von Goethe)
Marjetica za kolovratom, D. 118 (Johann Wolfgang von Goethe)

H. Wolf:
Tudi drobne stvari, IHW 15/1 (Paul Heyse po ljudski pesmi)
Skritost, IHW 22/12 (Eduard Mörike)
Utihni že vendar  (Paul Heyse po ljudski pesmi)
Pomlad je (Eduard Mörike)
Vrtnar (Eduard Mörike)
Ljubljeni (Eduard Mörike)
Zbogom (Eduard Mörike)
Nenasitna ljubezen, IHW 22/9 (Eduard Mörike)
V Penni imam, IHW 15/46 (Paul Heyse po ljudski pesmi)

* krstna izvedba

Samospev je izjemen vzpon doživel v 19. stoletju in vrh dosegel na nemško govorečem prostoru. Nove temelje temu intimnemu glasbenemu žanru za solistični glas in klavir je postavil Franz Schubert (1797–1828), ki ga je iz obrobnega položaja pesmi za glas s spremljavo povzdignil med stvaritve umetniške vrednosti. Poleg neizmernega bogastva melodičnih in harmonskih domislic v več kot 600 samospevih se Schubertov prispevek k samospevu kaže predvsem v uravnoteženju oblike in vsebine. V poglobljenem odnosu do pesniškega besedila in raziskovanju novih izraznih možnosti je tudi dvignil klavirski part na raven tehtnega soustvarjalca glasbene poetike. Zazvenela bosta dva Schubertova samospeva na Goethejeva besedila, ki so nastali med letoma 1814 (Marjetica pri kolovratu, ki pomeni umetniški preboj) in 1821. Schubertov sodobnik in tedaj na Dunaju mnogo bolj znani Ludwig van Beethoven (1770–1827), čigar 250. obletnico rojstva smo obeležili v letu 2020, še danes slovi predvsem po veličini instrumentalnega opusa. Četudi zajemajo manjši del njegovega ustvarjalnega dela, ne gre zanemariti Beethovnovih samospevov. Najpomembnejši je cikel šestih samospevov Oddaljeni ljubici (An die ferne Geliebte, op. 98) iz leta 1816, ki bo v celoti zazvenel na tokratnem koncertu. Leto 2020 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije razglasilo za leto Huga Wolfa (1860–1903), ki se je rodil pred 160 leti v Slovenj Gradcu in sodi z Robertom Schumannom in Johannesom Brahmsom med najpomembnejše avtorje samospeva 19. stoletja po Schubertu. Tako kot Beethoven je bil »svoboden« umetnik, a se je v nasprotju z njim vse življenje spopadal s finančnimi težavami, podobno kot Schumann pa je ustvarjal v navalih gorečega navdiha zunaj obdobij depresije. Navdušen nad Wagnerjem je umeval nujno soodvisnost besedila in glasbe, pri čemer glasba ne sme biti zgolj ilustracija besedila, ampak njeno zvočno uresničenje, ki izrazi tudi neizrekljivo. Na sporedu je izbor Wolfovih samospevov na Eichendorffova in Mörikejeva besedila ter iz Italijanske pesmarice. Ob velikanih samospeva, ki bodo zazveneli v interpretaciji sopranistke Therese Plut in tenorista Davida Jagodica ter pianistke Andreje Kosmač, velja izpostaviti kot posebnost večera dela skladatelja Anselma Hüttenbrennerja (1794–1868), ki je prijateljeval s Schubertom in Beethovnom. Hüttenbrennerjevo izjemno zanimivo in obsežno zapuščino več kot 160 samospevov na stihe Ferdinanda von Rasta, nastalo med letoma 1853 in 1858 v Mariboru, je nedavno odkril muzikolog dr. Jernej Weiss. Hüttenbrennerjevi samospevi bodo izvedeni krstno.

Helena Filipčič Gardina