Vse obiskovalce obveščamo, da bomo zaradi neposrednega radijskega prenosa začeli s koncertom točno ob 19.30, zato vas vljudno naprošamo, da na prizorišče pridete prej.

Kana Matsui, violina
Miladin Batalović, violina
Nejc Mikolič, viola
Nikolaj Sajko, violončelo

Program:
Hugo Wolf: Italijanska serenada
Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru
Tomaž Svete: I Cantici dei Angeli
Dominik Jakšič: Godalni kvartet št. 3*

* krstna izvedba

Komorni cikel butičnih koncertov Carpe artem Društva za komorno glasbo Amadeus je bil za popolnitev manka na področju komorne glasbe osnovan leta 2012 v Mariboru, da bi povečal dostopnost komorne glasbe strokovni in širši javnosti, širil občinstvo komorne glasbe in krepil njeno zanimanje tudi za sodobne stvaritve. Ciklu se vsako leto pridruži Godalni kvartet Carpe artem, katerega člani so v mednarodnem okolju uveljavljeni instrumentalisti. Tokrat se jim bo namesto stalne članice zasedbe Veronike Vilar Brecelj kot violinistka pridružila Kana Matsui.
Glasbena oblika godalni kvartet, že poltretje stoletje hrbtenica komorne glasbe, je do danes ohranila življenjsko moč in vpliv na skladatelje, glasbenike in poslušalce. Intimen, a hkrati kompleksen zvok strun, stkan v harmonično enovitost, ustvarja edinstveno glasbeno izkušnjo tako za interprete kot glasbene sladokusce. Kot najbolj popolna in žlahtna oblika komornega muziciranja pa je zvrst pri nas v polnosti vendarle zaživela šele v minulem stoletju; specifičnega razvoja slovenske glasbe, v kateri je bila zaradi ustvarjalnih in izvedbenih (z)možnosti v ospredju vokalna oziroma zborovska tradicija, ni bilo mogoče prehitevati. Prve komorne kompozicije so tako začele nastajati šele proti koncu 19. stoletja.
Med prve tehtne prispevke na področju komorne glasbe pri nas zagotovo sodi Godalni kvartet  (1922) Viktorja Parme, sicer očeta slovenske opere. Četudi gre za skladateljev edini izlet na polje tradicionalne večstavčnosti in z njo sonatne forme, velja za eno avtorjevih najpomembnejših in najtehtnejših stvaritev.
Operni umetnosti predan je tudi Tomaž Svete, kar pa ne omejuje skladateljeve širine: prav komorne zasedbe so platforma njegovega eksperimentiranja z instrumentalnimi tehnikami in glasbene sintakse. To velja tudi za enostavčno skladbo iz leta 2004 I cantici dei angeli,  ki se v raznolikih zvočnih poljih razgrinja od eterične prosojnosti do napete dramatičnosti.
Številne nove skladbe, v katerih se zrcali širok diapazon različnih estetskih nazorov, dokazujejo, da je zvok šestnajstih strun še vedno zelo aktualen. Prihajajoči koncert napoveduje krstno izvedbo 3. godalnega kvarteta  Dominika Jakšiča, skladatelja najmlajše generacije domačih ustvarjalcev.
Slovensko obarvani program zaokroža še en avtor naših korenin: genialni pisec samospeva Hugo Wolf, čigar Italijanska serenada  je delo privlačne zvočne barvitosti in lahkotnega značaja ter priljubljena popestritev komornih repertoarjev.