Dirigent: En Shao
Simfonični orkester RTV Slovenija
Program
W. A. MOZART: Divertimento za godala v D-duru, KV 136
W. A. MOZART: Koncert za klavir in orkester v d-molu, KV 466, 1. stavek: Allegro
(Svetovna praizvedba rekonstruirane izvirne različice za pedalni klavir s pedalno kadenco)
W. A. MOZART: Koncert za klavir in orkester v C-duru, KV 467, 2. stavek: Andante
(Svetovna praizvedba rekonstruirane izvirne različice za pedalni klavir)
C.-F. GOUNOD: Koncert za pedalni klavir in orkester v Es-duru, 1. stavek: Allegro moderato
(Svetovna praizvedba na glasbilu iz skladateljevega časa)
W. A. MOZART: Simfonija v g-molu, št. 40, KV 550
Ravno svoja dva najbolj priljubljena klavirska koncerta, št 20 v d-molu in št.21, širše znan pod vzdevkom”Elvira Madigan”, je Mozart leta 1785 krstno izvedel na zelo nenavadnem “pedalnem klavirju”, ki je imel klaviature tako za roke kot tudi noge. Dejstvo o uporabi pedalnega klavirja se je zdelo nekaj časa vprašljivo, nato pa se je na Dunaju našel ključni dokument, ki je potrdil Mozartov izvirni način izvedbe “z nogami in rokami hkrati” in na koncertu bomo premierno slišali Mozarta na prav tak način: z rekonstruiranim izvirnim klavirskim partom. Sto let po Mozartu je tudi francoski romantik Charles Gounod pedalnemu klavirju ob spremljavi orkestra posvetil nekaj šarmantnih skladb, od katerih bomo eno prvič slišali v Sloveniji.
Dalibor Miklavčič je s pedalnimi glasbili koncertno nastopil v Londonu, Parizu, Rimu, Berlinu, Stockholmu, Kobenhavnu, Oslu, Luksemburgu, na Dunaju, v Budimpešti, Varšavi, Pragi, Bratislavi, Beogradu, Madridu, Bruslju…
V časniku Delo so med drugim zapisali (Marijan Zlobec, kultura, 2012):
“Dalibor Miklavčič je znan kot edini na svetu, ki skladbe od baroka do romantike igra izvirno: na pedalnem čembalu in pedalnem klavirju. Oba se od današnjih klasičnih glasbil ločita po dodatnih 30 do 40 nožnih pedalih, zato glasbili zvenita polneje in mogočneje, pri čemer je tudi Miklavčičevo igranje zaradi pritiskanja na pedala prava paša za oči. Po podrobnejšem preučevanju se je izkazalo, da so Mozart, Liszt, Schumann in številni njihovi sodobniki tedaj igrali na pedalni klavir, Bach in njegovi sodobniki pa pred tem še na pedalni čembalo, ki sta nato skozi stoletja izumrla. Miklavčiča je kakovost te glasbe fascinirala, zato se je odločil obuditi zvok teh glasbil in jih je dal rekonstruirati. Skladbe na Miklavčičevih inštrumentih prvič spet zvenijo tako, kot so si jih zamislili njihovi avtorji. Glasbili sta skozi stoletja izumrli zaradi različnih razlogov, predvsem izjemno zahtevnega procesa učenja igranja nanju,”
Nedvomno bo koncert posebnost in posladek za vse ljubitelje Mozarta ter francoske klavirske romantike.