Program:
Neznani avtor: Bliskoviti čardaš 
Johannes Brahms: Madžarski ples št. 5, WoO 1 
Vittorio Monti: Ples
András Farkas: Ciganska fantazija
Mariano Marquina: Španski ciganski ples 
Neznani avtor: Solo za violončelo
Ede Reményi: Leti, lastovka moja 
Johann Strauss II: Grom in strela, op. 324  

 ***
Gioachino Rossini: Uvertura iz opere Viljem Tell 
Johann Strauss II: Trič-trač polka, op. 214 
Franz von Suppé: Uvertura iz operete Lahka konjenica 
Neznani avtor: Cimbalski solo 
Neznani avtor: Skupnosti, madžarski ljudski napev 
Georges Bizet: Carmen, izbor stavkov iz suiti 
Aram Iljič Hačaturjan: Ples s sabljami iz baleta Gajane 
Gioachino Rossini: Uvertura iz opere Seviljski brivec  

Budimpeški romski simfonični orkester je priznana zasedba tako na domačem Madžarskem kot tudi v tujini. Njegov ugled potrjujejo uvrstitev v ti. nevidni muzej madžarskega duha, status nacionalne nesnovne kulturne dediščine in ne nazadnje vpis v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji romski orkester na svetu. Čeprav mineva štirideset let od prvih koncertov Budimpeškega romskega simfoničnega orkestra, ki je bil ustanovljen ob smrti romskega »kralja violine« Sándorja Járóke, pa zasedba nikakor ni zazrta zgolj v preteklost, saj njeno poslanstvo temelji na medgeneracijskem prenašanju in obujanju značilnih načinov muziciranja po zgledu romskih običajev. S tem pa tudi zagotavlja kontinuiteto romskega glasbenega snovanja ter izvajanja temperamentne, pogosto plesne in ritmično poudarjene, vsekakor pa virtuozne glasbe v simfoničnem mediju na kar najvišji ravni. Kot priča spored avgustovskega koncerta v Ljubljani, temelji umetniška dejavnost orkestra na ohranjanju romske glasbene tradicije, ki jo uspešno prepleta z ljudsko pesmijo in evropsko glasbeno zapuščino. Prav velika skladateljska imena minulih stoletij – denimo Franz Liszt, Béla Bartók, Johannes Brahms, Georges Bizet, Peter Iljič Čajkovski, Zoltán Kodály, pa celotna dinastija Strauss – so namreč v svoje stvaritve pogosto vključevala glasbeni idiom, za katerega so verjeli, da sovpada z melosom tega nomadskega ljudstva.

• 18. marca 2014 je bil stočlanski romski orkester vključen v zbirko Hungaricum, ki označuje vrhunski dosežek madžarskega naroda.
• György Cziffra, svetovno znani madžarski pianist romskega rodu, je med svojimi koncerti v Budimpešti večkrat obiskal vaje orkestra in kasneje postal častni predsednik združenja.
• Repertoar orkestra je edinstven in enkraten, dela, ki jih interpretira, pa skuša narediti čim bolj preprosta in razumljiva.
• Danes ima orkester 138 članov. Kritiki pravijo, da je v nastopu “najslavnejšega romskega orkestra na svetu” na odru “nekaj čarobnega”. Razlog za to je, da na vsakem nastopu izžarevajo enako navdušenje.