BUDIMPEŠKI ROMSKI SIMFONIČNI ORKESTER

Gala koncert ob 40. obletnici delovanja orkestra

22. avgust 2025
20.30
Križanke
19 €, 29 €, 49 €, 59 €, 69 €

Pomembne informacije

Splošni pogoji

Program:
Neznani avtor: Bliskoviti čardaš 
Johannes Brahms: Madžarski ples št. 5, WoO 1 
Vittorio Monti: Ples
András Farkas: Ciganska fantazija
Mariano Marquina: Španski ciganski ples 
Neznani avtor: Solo za violončelo
Ede Reményi: Leti, lastovka moja 
Johann Strauss II: Grom in strela, op. 324  

 ***
Gioachino Rossini: Uvertura iz opere Viljem Tell 
Johann Strauss II: Trič-trač polka, op. 214 
Franz von Suppé: Uvertura iz operete Lahka konjenica 
Neznani avtor: Cimbalski solo 
Neznani avtor: Skupnosti, madžarski ljudski napev 
Georges Bizet: Carmen, izbor stavkov iz suiti 
Aram Iljič Hačaturjan: Ples s sabljami iz baleta Gajane 
Gioachino Rossini: Uvertura iz opere Seviljski brivec  

Romski simfonični orkester Budimpešte je priznana zasedba tako na domačem Madžarskem kot tudi v tujini. Njegov ugled potrjuje uvrstitev v ti. Nevidni muzej madžarskega duha, pridobljen status nacionalne nesnovne kulturne dediščine in nenazadnje vpis v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji romski orkester na svetu. Čeprav letos mineva štirideset let od prvih koncertov Romskega simfoničnega orkestra Budimpešte, ki je bil ustanovljen ob smrti romskega “kralja violine” Sándorja Járóke, pa zasedba nikakor ni zazrta zgolj v preteklost, saj njeno poslanstvo temelji na medgeneracijskem prenašanju in obujanju značilnih načinov muziciranja po zgledu romskih običajev. S tem pa tudi zagotavlja kontinuiteto romskega glasbenega snovanja ter izvajanja temperamentne, pogosto plesne in ritmično poudarjene, vsekakor pa virtuozne glasbe v simfoničnem mediju na kar najvišjem nivoju.
Kot priča spored septembrskega koncerta v Ljubljani, temelji umetniška dejavnost orkestra na ohranjanju romske glasbene tradicije, ki jo uspešno prepleta z ljudsko pesmijo in evropsko glasbeno zapuščino. Prav velika skladateljska imena minulih stoletij – denimo Liszt, Bartók, Brahms, Bizet, Čajkovski, Kodály, pa celotna dinastija Strauss – so namreč v svoje stvaritve pogosto vključevala glasbeni idiom, za katerega so verjeli, da sovpada z melosom tega nomadskega ljudstva.

 

Pomembne informacije

Splošni pogoji