Program:
Hector Berlioz: Uvertura Rimski karneval, op. 9
Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11
***
Gustav Holst: Planeti, op. 32

Hector Berlioz je s svojim inovativnim pristopom do orkestracije in programsko zasnovanimi deli močno vplival na razvoj glasbe. Uvertura Rimski karneval  je zgodnje Berliozovo delo, ki vsebuje slavni solo angleškega roga. Frédéric Chopin je z združenjem spevnih melodij in briljantno klavirsko tehniko ustvaril opus, ki je za marsikaterega poslušalca vrhunec klavirske glasbe. Njegov Koncert za klavir in orkester št. 1  je zgodnje delo, polno čustvene vznesenosti. Na drugi strani je Gustav Holst nekoliko bolj enigmatična figura, ki ga je njegova samosvoja filozofija postavila na pot daleč od glavnega toka evropske glasbe. Kljub temu je napisal še danes nadvse priljubljeno orkestrsko suito Planeti.  Skladbi bosta zazveneli v interpretaciji sira Antonia Pappana, vrhunskega izvajalca simfonične in operne glasbe, ki je v preteklosti deloval v Oslu, Bruslju, Bayreuthu, Rimu in drugje. Vodil bo Kaunas State Choir (Državni zbor iz Kaunasa), ki z mednarodnim uspehom izvaja tako staro kot novo glasbo, in znameniti London Symphony Orchestra (Londonski simfonični orkester), katerega šef dirigent bo postal v prihodnji sezoni. LSO ima poleg rednih visokokakovostnih turnej po svetu tudi svojo založbo, pri kateri je izdal več kot dvesto posnetkov. Na klavirju bo Bruce Liu, zmagovalec zadnjega Chopinovega tekmovanja v Varšavi leta 2021, na katerem je nadarjeni slovensko-italijanski pianist Aleksander Gadžijev zasedel drugo mesto.

• februarja 2016 je sir Antonio Pappano skupaj z mezzosopranistko Joyce DiDonato za njuno izdajo Erato Classics prejel 58. grammyja za najboljši klasični solo vokalni posnetek
• Kaunas State Choir (Državni zbor iz Kaunasa) je pripravil več kot 250 obsežnih instrumentalno-vokalnih del svetovne glasbene klasike od srednjega veka do sodobne glasbe: oratorije, kantate, maše, pasijone, odrske in koncertne različice oper
• Uvertura Rimski karneval  Hectorja Berlioza je bila posvečena princu Hohenzollernu-Hechingenu, dirigiral pa jo je Berlioz na knežjem gradu v Leuvenbergu aprila 1863
• glavna podoba Uverture Rimski karneval  uteleša karnevalski vrtinec, zgrajen na nenehnem ritmu saltarelle,  Berliozovega najljubšega italijanskega plesa