Besedilo, ideja in priredba: Saša Potisk
Glasba: Aleksandra Naumovski Potisk
Koreografija: Luka Žiher
Plesalci: Urša Vidmar / Metka Beguš, Petar Đorčevski, / Filip Viljušić
La Fontaine: Jan Bučar
Fotografija: Janez Kotar (na slikah Nina Noč in Petar Đorčevski)
Kostumografija : Tina Kolenik
Produkcija: Kulturno umetniško društvo Cona 8
Koprodukcija: Festival Ljubljana in SNG Opera in balet Maribor
Gre za baletno predstavo za otroke vseh starosti. Vsebinsko se bo naslonila na basni Jean de La Fontaina. Za standardno uprizoritev so izbrane tri, in sicer Miška in lev, Nečimrna vrana in Zajec in želva. Struktura predstave bo modularna – torej vsaka basen bo celota zase. Na ta način je možno uprizoriti (za npr. zelo majhne otroke) samo posamezen del in ne tvegati izgube pozornosti ali povzročiti nejevolje med tem, najzahtevnejšim segmentom publike. Balete bo povezoval igralec – v vlogi samega La Fontaina – ki bo basni predstavil (prebral, povedal, spisal …) in tako otroke seznanil z vsebino zgodbe ter se pogovoril tudi o nauku vsake basni. Ista zgodba bo nato uprizorjena skozi ples oz. gib.
Basen, kot literarna oblika, ima pri komunikaciji z otroci nekaj očitnih prednosti. V njih nastopajo živali, ki so izrazito blizu otroškemu svetu, nastopajo v pravljicah in se jih z lahkoto poveže s raznimi označevalci človeških lastnosti in karakterjev. Otroško razumevanje metafore se prvotno vzpostavi ravno skozi igro in pravljico, prevladujoči liki pa so velikokrat prav živali. Če citiram sodobnega nemškega filozofa D. Schwanitza: » … odgovor na staro filozofsko vprašanje, kaj našega duha spaja s telesom, je – metafora …«, ki metaforičen način mišljenja postavlja za osnovo razumevanje strukture zahodnega mišljenja. Basen je torej poučna ne samo na svoji dobesedni ravni (zgodba in nauk), temveč tudi formalno, kot vzorec prenesenega pripisovanja pomenov oz. metafor. S konceptom predstave Tri La Fontainove basni gremo v abstrakciji še korak dlje – vzpostavili bomo neposredno vez v izražanju iste vsebine (preproste, otroške) skozi dva povsem ločena medija – besedo in gib. Morda ni zanemarljivo tudi razmerje med pojmom, ki je podstavljen besedi in telesom kot podstatjo giba. Pred otroci bo neposredno na voljo vpogled v primerjavo, kako skozi gib, balet izraziti in povedati isto vsebino (zgodbo, ki je že tako metaforična, vendar lahko razumljiva). Seveda bo ta namen ostal otrokom prikrit in bo deloval zgolj sam po sebi, ter jim pustil, da se ne obremenjujejo z analitično pozicijo, ki ji bodo izpostavljeni, ter preprosto uživajo v zgodbi in plesu. Predstava s svojim večplastnim namenom in sporočilom, pa vendarle na ta način postane dobra naložba – morda za kakšen prihodnji pogovor s starši ali učitelji ali pa preprosto kot izkušnja in podlaga za nadaljnjo osebno rast.
Predstava bo trajala skupno 45 minut in bo s tem primerna za osnovnošolsko publiko (navajeno na normative pedagoških ur). Zaradi modularnosti jo bo mogoče skrajšati ali podaljšati v korakih po 15 minut. Zasedba zahteva igralca (La Fontaine) in dva plesalca (v vsaki basni nastopata dve živali) ter pianista za klavirjem. Glasba bo avtorska (Aleksandra Naumovski Potisk).
