• Balet, ki razgrinja enega izmed najbolj znamenitih uporov sužnjev v Rimskem cesarstvu pod vodstvom Spartaka
• Strastna, patološko-tiranska tragedija z glasbo, ki združuje tako lirično razpoloženje kot močne, energične poteze,
• Razkošna scena in kostumi
• »Glasbena freska« starodavnega Rima
• Simbol svobode in moralne zmage
• Briljantna orkestracija s sodobnimi prijemi, prežeta z duhom in melodičnim bogastvom skladateljeve rodne Armenije

Tugan Sokijev, dirigent

Veličastni balet Spartak ima vse, kar imajo velike epske zgodbe: tiranijo, upor zaničevanih, strastno ljubezen in dokončno pogubo. Ustvarjalnost ruskega skladatelja Arama Hačaturjana se je napajala v ljudski glasbi; v baletu je čutiti vplive armenske, gruzijske in azerbajdžanske glasbe, v katero so vešče vpleteni vzhodnjaški ritmi, kar mu dodaja skrivnostni pridih daljnega vzhoda in eksotičnost v glasbi. Balet so v Sovjetski zvezi v času nastanka, okrog leta 1956, razumeli kot poučno alegorijo o proletariatu, naperjenem proti vladajoči buržoaziji. Dogajanje v baletu pojasni, zakaj: leta 73 pr. n. št. gladiator Spartak vzpostavi enega največjih uporov sužnjev v Rimskem cesarstvu in v zgodovini na sploh. Boj traja dve leti, in ko ga rimska vojska zatre, konzul Licinij Kras da 6000 zajetih sužnjev iz golega maščevanja in v svarilo križati vzdolž Apijske ceste. Balet Spartak je s svojo barvito glasbo in tragično zgodovinsko zgodbo postal zaščitni znak Bolšoj teatra.