A. Horozić: Hasanaginica, opera

Sarajevsko narodno gledališče

Orkester Sarajevske filharmonije

Baletni ansambel in zbor Sarajevskega narodnega gledališča

Nijaz Alispahić, libreto
Dario Vučić, dirigent
Sulejman Kupusović, režiser
Edina Papo, koreografija
Radovan Marušić, scenografija
Vanja Popović, kostumografija

V glavnih vlogah:
Adema Pljevljak – Krehić, Hasanaginica
Leonardo Šarić, Hasanaga
Amir Saračević, imotski kadija
Denis Isaković, beg Pintorović
Dajana Šegvić, Hasangova mati
Aida Čorbadžić, Sultanija
Ivan Šarić,Sazlija
Dragan Pavlović, stari svat
Ian Valka, Nadin Đipa, Nidal Đipa, otroci

Hasanaginica velja za najlepšo in največkrat prevedeno bosansko-hercegovsko balado. Nastala je na območju Imotske krajine in se ustno širila iz roda v rod. Zgodbo Hasanaginice je prvič objavil italijanski humanist Alberto Fortis v svoji knjigi Viaggio in Dalmazia (Pot po Dalmaciji) iz leta 1774. Leta 2000 se je libretist Nijaz Alispahić oprl na izvirno besedilo in v sodelovanju z izjemno plodovitim bosanskim skladateljem Asimom Horozićem ustvaril istoimensko opero v treh dejanjih. Zgodba oriše goro Biokovo, kjer počiva ranjeni Hasanaga Arapović. Stari običaji narekujejo, da ga lahko obiskujeta le sestra in mati, zato žena Hasanaginica doma skrbi za otroke. Hasanaga je prizadet in zaradi spletk svoje mame spodi Hasanaginico od doma. Brat Pintorović izve za njegovo dejanje in sestro odpelje domov, ona pa je prisiljena zapustiti svojih pet otrok. Zaradi maščevanja Hasanagu brat obljubi roko svoje sestre imotskemu kadiji, Hasanaga pa se ob zavedanju krivde umakne v osamo. Na poročni dan se Hasanaginica poslovi od svojih otrok. Hasanaga jo obtoži, da ima kamen namesto srca, česar njeno krhko srce ne prenese. V izvedbi ansambla Sarajevskega narodnega gledališča se bosta v glavnih vlogah predstavila sopranistka Adema Pljevljak – Krehić in basist Leonardo Šarić.

Predstava traja tri ure in ima dva odmora.

Častni pokrovitelj je Veleposlaništvo Bosne in Hercegovine.