Umrl je Jure Robežnik, pianist in eden najpomembnejših skladateljev slovenske jazzovske in popularne glasbe.

Na Glasbeni matici v Ljubljani se je osem let učil igrati klavir, leta 1958 pa je na Filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike. Na oder je stopil že v gimnazijskih letih, ko je nastopal v baru Nebotičnik. Tam je igral harmoniko in spoznaval dela medvojne in povojne generacije ustvarjalcev zabavne glasbe: Zicherla, Goloba, Vidmarja, Ponikvarja in Souvana. Kasneje je oblikoval tudi svoj kvartet, v katerem je igral klavir in vibrafon. Pomemben korak zanj pa je bilo sodelovanje v ansambluMojmirja Sepeta.

Kot avtor se je prvič predstavil na prvi Slovenski popevki leta 1962 na Bledu s skladbo Glas stare ure. V 60. in 70. letih so nastale njegove najbolj znane skladbe, kot so Plaz, Tri korake v modro, Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Mesto mladih, Pegasto dekle, Mlade oči in Na vrhu nebotičnika, zapomnili pa si ga bomo tudi po kasnejših delih, med katere spadajo Ples oblakov, Šel si mimo, Vrtiljak, Maja z biseri, Orion in Na deževen dan.

Pogosto je ustvarjal z avtorji šansonov, npr. Gregorjem Strnišo, Elzo Budau, Dušanom Velkaverhom, Brankom Šömnom, Smiljanom Rozmanom, Svetlano Makarovič, Miroslavom Košuto, Milanom Jesihom, Ervinom Fritzom in Tomažom Šalamunom. Prav tako je sodeloval z vokalnim sestavom Bele vrane in številnimi priznanimi slovenskimi ter jugoslovanskimi pevci.

Deloval je še kot producent v glasbeni produkciji Radia Slovenija, pozneje pa kot urednik in direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Njegovo ustvarjanje je segalo tudi na področje scenske glasbe in glasbenih avizov, pa tudi na področje lahke orkestralne glasbe. Med njegova bolj znana dela spadajo Popoldanski cocktail za simfonični orkester, Sonce mi nizko teče – porabska narodna za orkester, Pot do zvezd za harfo in godala, Sneg v maju za violo in godala ter Concertino za tenor, saksofon in orkester.

Na njegovo pobudo vsako leto v koprodukciji RTV Slovenija in Festivala Ljubljana poteka koncert Poletna noč, ki je posvečen ustvarjalcem zabavne glasbe. Prvi je bil izveden leta 2006 v spomin pevki Majdi Sepe, naslednje leto pa je bil posvečen Juretu Robežniku in Mojmirju Sepetu.

S svojimi zimzelenimi skladbami, s katerimi nam bo za vedno ostal v spominu, je Jure Robežnik pustil neizbrisen pečat v slovenski glasbi. Za svoje izjemno delo je leta 2017 prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev.

Ekipa Festivala Ljubljana svojcem ter prijateljem mojstra zabavne glasbe izrekamo iskreno sožalje.