Tradicija, kakovost in svežina je bilo vodilo letošnjega festivalskega poletja, ki je bilo tudi tokrat dolgo, vroče in nadvse uspešno. Preživeli smo ga v družbi velikih umetnikov z vsega sveta. V skoraj treh mesecih se je zvrstilo več kot 120 raznovrstnih prireditev, ogledalo si jih je več kot 45.000 obiskovalcev. Na njih je sodelovalo okoli 2700 umetnikov iz več kot 30 držav. Pomembna novost letošnjega dogajanja je bila reka Ljubljanica, ki se je pridružila že tako pestremu naboru festivalskih prizorišč. Ljubljana Festival je namreč prvikrat potekal tudi na turističnih ladjicah, ki so ob nastopih študentov Akademije za glasbo v Ljubljani omogočale edinstven ogled mesta in prav posebno izkušnjo.
64. Ljubljana Festival se uradno končuje 13. septembra, do takrat bo na programu še izjemna baletna predstava Up and down enega največjih svetovnih koreografov, Borisa Eifmana.
Obračun poletja
Minulo festivalsko poletje je bilo dolgo, vroče in uspešno. V skoraj treh mesecih se je zvrstilo več kot 120 različnih prireditev, ki si jih je ogledalo več kot 45.000 obiskovalk in obiskovalcev. Letošnjega festivalskega poletja pa si ne bomo zapomnili zgolj po izvrstnih prireditvah, ampak tudi po muhastem vremenu. Že spomladi nam ni prizanašalo, saj nam je aprilsko neurje uničilo streho poletnega gledališča Križank in nas v poletju prisililo, da smo nekatere prireditve preselili na druga ustrezna prizorišča. Kljub temu pa smo uspešno izvedli skoraj vse napovedane prireditve, z izjemo ponovitve opere Otello, saj je Walter Fraccaro zaradi zdravstvenih razlogov žal moral odpovedati svoj nastop. O končnih številkah bomo lahko govorili ob koncu tega leta, okvirne pa kažejo, da je proračun za program prireditev 64. Ljubljana Festivala ocenjen na 2.600.000 evrov. Mestna občina Ljubljana, ki pokriva tudi plače zaposlenih in nekatere materialne stroške, je za program 64. Ljubljana Festivala in druge prireditve v organizaciji Festivala Ljubljana v letu 2016 prispevala 1.300.000 evrov. Ocena prilivov sponzorjev in donatorjev je 880.000 evrov, ocena inkasa od prodanih vstopnic (skupaj s koproducenti) pa 620.000 evrov.
Ljubljana Festival je v tem poletju poskrbel za nekaj odkritij, kot so to zapisali v nekaterih medijih. Mednje vsekakor spada gostovanje Eksperimentalnega klubskega teatra La Mama iz New Yorka, prvič smo lahko v Sloveniji videli plesni spektakel Sisi – bilo je nekoč v času cesarja, s svojim prečudovitim basbaritonom nas je počastil prvovrstni urugvajski pevec Erwin Schrott, premierno je bil izveden Koncert za harfo in godala Iva Petriča, bili smo deležni tudi predstavitve zvočnih skulptur v okviru avtorskega projekta skladatelja Pavla Mihelčiča Zeleno polje, rdeča prst, pestremu naboru festivalskih prizorišč pa so se tokrat pridružile ladjice, ki so ob nastopih študentov Akademije za glasbo v Ljubljani omogočale edinstven ogled mesta in prav posebno izkušnjo.
Rekordi in posebnosti
Festivalsko poletje je prineslo še nekaj drugih rekordov in posebnosti. Nedvomno je treba omeniti, da je največje število novinarjev in snemalnih ekip obiskalo koncert legendarne skupine Laibach, ki je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija premierno izvedla popolnoma novo delo, 30-minutno avtorsko kompozicijo po motivih Krsta pri Savici Franceta Prešerna. Prav tako smo letos imeli priložnost poslušati kar dva mladinska orkestra, Mediteranski mladinski orkester, ki združuje nadarjene glasbenike mlajše generacije iz držav Sredozemlja ter Mladinski orkester Evropske unije, ki združuje mlade glasbenike iz vseh držav Evropske unije. V sklopu evropske turneje Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama pa so glasbeniki iz Mednarodnega orkestra Ljubljana, Akademije Branimirja Slokarja, imeli edinstveno priložnost igranja uvodne skladbe z enim izmed najboljših orkestrov na svetu. Veseli smo, da smo letos počastili kar tri obletnice. S koncertom Poletna noč smo praznovali 25 let festivalskih uspešnic, Vlado Kreslin pa je z gosti praznoval petindvajsetletnico svojih koncertov na Ljubljana Festivalu v Križankah ter Manca Izmajlova, ki je s svojim možem Benjaminom Izmajlovim ob praznovanju letošnje srebrne obletnice samostojnosti Slovenije izdala težko pričakovano zgoščenko Pesmi mojih krajev. Organizirali smo še nekaj drugih predstavitev v tujini: na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu z Milanom Predanom in Janom Ciglenečkim, direktorjem predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju, v Bruslju s predstavniki Evropskega združenja festivalov EFA, v Trstu z Milošem Budinom, predsednikom Teatra Rossetti, ter v dvorani Lisinski v Zagrebu, kamor smo se iz Ljubljane pripeljali s Festivalskim vlakom v sodelovanju s Slovenskimi železnicami.
Zanimivosti
Veseli smo bili tudi izjemnega medijskega odmeva – za prireditve v okviru 64. Ljubljana Festivala se je akreditiralo več kot 500 novinarjev, fotografov in snemalcev, ki so med 1. aprilom in 6. septembrom pripravili več kot 1800 prispevkov. Začetke nekaterih prireditev in nekatere novinarske konference smo letos prenašali v živo na spletni strani Prenosov v živo in FB-profila Festivala Ljubljana. Kot zanimivost lahko omenimo, da je kar nekaj letošnjih solistov igralo na dragocene zgodovinske inštrumente. Natalie Clein igra na Guadagninijev violončelo modela Simpson iz leta 1777, Julian Rachlin igra na Stradivarijevo violino »ex Liebig«, izdelano leta 1704, ki mu jo je posodila Angelika Prokopp Privatstiftung, Nadežda Tokareva igra na violino Nicolòja Gagliana iz leta 1765, Sergej Krilov igra na violino iz leta 1994, ki jo izdelal njegov oče Aleksander Krilov, v Londonu živeča slovenska violinistka Lana Trotovšek pa igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750, ki ji jo je posodil zasebni dobrotnik. Letos smo imeli čast gostiti izvedbo baleta Konfucij, ki je nastal v režiji in koreografiji Dexin Kong, ki je 77. generacija potomstva po Konfuciju. Prav tako smo lahko prisluhnili hornistoma Andreju Žustu in Stefanu Dohru, ki sta oba člana slovitih Berlinskih filharmonikov. Omenimo lahko še zanimiv izvor imen dveh zasedb, in sicer Godalni kvartet Elysée nosi ime po izrazu iz grške mitologije za čarobni vrt – domovanje duš junakov, genijev umetnosti in krepostnih ljudi; ime državnega koreografskega ansambla Beriozka, ki pomeni majhna breza, pa nosi ime iz verza ruske ljudske pesmi Na polju je breza stala. Letos smo sodelovali s številnimi svetovnimi orkestri, eden med njimi, Litovski komorni orkester, je celo prvi orkester iz Litve, ki je dobil dovoljenje za gostovanja zunaj nekdanje Sovjetske zveze.
Obetavna prihodnost
64. Festival Ljubljana končujemo s še večjo vnemo in prepričanostjo, da smo tudi letos navdušili veliko število obiskovalcev. O uspešnosti 64. Ljubljana Festivala priča tudi dejstvo, da se festival lahko pohvali s skrbno izbranim programom, vrhunskimi izvedbami in cenovno dostopnostjo prireditev širšemu krogu obiskovalcev, kar je tudi vzrok za razprodanost večine naših prireditev. K temu je vsekakor pripomogla letošnja novost, 40-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vso šolajočo se mladino, s čimer smo pripomogli k še večji dostopnosti prireditev, saj na mladih svet stoji. Velik obisk, zvestoba naših sponzorjev ter podpora Mestne občine Ljubljana in njenega župana Zorana Jankovića nam zagotavljajo vložek v še boljši program. V tem duhu že pripravljamo program za 65. Ljubljana Festival. Do takrat pa vas vabimo, da obiščete 24. Mlade virtuoze, ki se začnejo 13. oktobra, in 32. Slovenske glasbene dneve, ki bodo potekali med 17. in 23. marcem 2017.
Up and down
Do uradnega zaključka Ljubljana Festivala 13. septembra se bo na 64. Ljubljana Festivalu zvrstil še balet Up and down, ki ga je ustvaril sloviti koreograf svetovnega slovesa Boris Eifman. Eifman meni, da orodje baleta odpira plesnemu ustvarjalcu resnično neomejene raziskovalne možnosti. Zanimajo ga predvsem najbolj skriti kotički podzavesti njegovih likov, zato ga upravičeno označujejo za koreografa psihoanalitika. Vzponi in padci likov se dogajajo v čudoviti dobi jazza – dobi svobode, čutnosti in hedonizma. Boris Eifman z Akademskim državnim baletom iz Sankt Peterburga pripravlja mojstrsko poustvaritev, pri tem pa poda temeljno sporočilo: »Kdor pozabi na svoje poslanstvo in izniči lasten talent, je pogubljen, uničuje ga kompromis z zahrbtnim svetom, polnim skušnjav. Balet Up & Down želi opomniti na usodne posledice, ki si jih človek lahko povzroči, ko sam sebe izda.«
Zahvaljujemo se vam za podporo in vam želimo prijetno prihajajočo jesen.
Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana, ki ga tudi finančno omogoča:
Glavni sponzor 64. Ljubljana Festivala: Zavarovalnica Tilia, d. d.
Sponzorji: JP Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Energetika Ljubljana, d. o. o., VPC, Spar Slovenija, d. o. o., Telekom Slovenije, d. d., Petrol, d. d., Riko, d. o. o., Krka, d. d., Poslovni sistem Mercator, d. d., Zavarovalnica Triglav, d. d., Lekarna Ljubljana, Kemofarmacija, d. d., Pivovarna Union, d. d., Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., Javna razsvetljava, d. d., Four Points by Sheraton Ljubljana Mons
Sponzorji posameznih prireditev: Zavarovalnica Tilia, d. d., Delo, d. d., Europlakat, d. o. o., Petrol, d. d., Riko, d. o. o., Parada plesa, Spar Slovenija, d. o. o., Telekom Slovenije, d. d., Poslovni sistem Mercator, d. d., VPC, Interenergo, d. o. o., Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., Nova KBM, d. d., SRC, d. o. o., NLB, d. d., Krka, d. d., Zavarovalnica Triglav, d. d., Mladi upi, BTC, d. d.
Glavni medijski sponzor: Delo, d. o. o.
Medijski sponzorji: Europlakat, d. o. o., Infonet media, d. d., Radio 1, Finance, d. o. o., Aerodrom Ljubljana, d. d., Radio Center, Pogledi, Kobe, d. o. o., Bolha.com, Parada plesa
Prijatelji Festivala Ljubljana: NP consulting
Partnerji Ljubljana Festivala 2016: RTV Slovenija, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Opera in balet Maribor, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Zagrebška filharmonija, Cankarjev dom
Uradni prevozniki: Avtohiša Malgaj, d. o. o., Avto Aktiv, d. o. o., LPP, d. o. o.
Železniški prevoznik: Slovenske železnice
Uradna vina: Pullus, Mihael Prinčič, Penine Istenič
Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. Član Evropskega združenja festivalov EFA je od leta 1977. Darko Brlek je predsednik EFA od leta 2005.
