Gostovanje svetovno priznanega violinista Stefana Milenkovića na večeru tanga Pasión z Markom Hatlakom, pevko Ano Bezjak in plesnim parom Blaž Bertoncelj-Andreja Podlogar. Do sredine avgusta na 62. Ljubljana Festivalu komorni koncerti uveljavljenih slovenskih in tujih glasbenikov ter gledališka predstava. Potekali bodo predvsem v Križevniški cerkvi.
Pasión
Poletno gledališče Križank bo v ponedeljek, 28. 7., ob 21.00 gostilo večer tango glasbe
v avtorskem aranžmaju nastopajočih, ki se poigravajo z izvirnimi priredbami latino, jazzovskih in klasičnih skladb. Nastopajo Stefan Milenković (violina), Marko Hatlak (harmonika), Luka Herman Gaiser (kontrabas), Marko Črnčec (klavir). Pela bo Ana Bezjak, ritmu tanga se bosta v plesu predala par Blaž Bertoncelj-Andreja Podlogar. Večer, poimenovan Pasión, bo prinesel skladbe avtorjev Francisca Canare, Gerarda Matosa Rodrígueza idr. ter predvsem Astorja Piazzolle.
Ljubljana Festival z velikim veseljem gosti Stefana Milenkovića, edinstvenega umetnika, priznanega srbskega violinista. Začel je nastopati že pri petih letih, pri sedmih je zmagal na mednarodnem tekmovanju Jaroslav Kocian, pri osmih je posnel svojo prvo LP ploščo. Svojo prvo koncertno turnejo je kot devetleten izvedel po Italiji. Pri desetih je na božičnem koncertu v Washingtonu igral za takratnega predsednika ZDA Ronalda Reagana, pri enajstih Mihailu Gorbačovu, ko je bil na obisku v Beogradu, pri štirinajstih v Vatikanu papežu Janezu Pavlu II. Kot solist je nastopal po celem svetu z orkestri, kot so Berlinski filharmonični orkester, Radijski orkester Francoskega radia, Helsinška filharmonija, Belgijski nacionalni orkester, Beograjska filharmonija, Orkester Gledališča Bolšoj, Mehiški državni simfonični orkester, Simfonični orkester Sao Paolo v Braziliji, orkestra iz Queenslanda in Melbourna v Avstraliji idr. Igral je pod taktirko dirigentskih mojstrov, kot so sir Neville Marriner, Lorin Maazel, Vladimir Fedosejev, Daniel Oren in En Shao. Stefan Milenković je posnel več zgoščenk, na katerih prevladuje klasična glasba, predan je tudi pedagoškemu delu, ki ga opravlja tako v ZDA kot na stari celini. Svojo glasbeno kariero krona z mednarodnim humanitarnim delom, za katerega je prejel nagrade, sodeloval je na številnih Unescovih gala koncertih ter bil aktiven kot prvi otroški ambasador med balkanskimi vojnami v zgodnjih 90. letih. Kot glasbenik širokih stilskih interesov je igral z rock skupino Gorillaz na enem svetovno najbolj prepoznanih odrov – v Gledališču Apollo v Harlemu v New Yorku.
Stefan Milenković igra na Stradivarijevo violino iz leta 1702.
Marko Hatlak se na tujih in domačih koncertnih odrih pojavlja od leta 2000. Opravil je devetletni študij v Nemčiji – najprej na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju v razredu prof. Ivana Kovala, nato še na Würzburški Visoki šoli za glasbo pri prof. Stefanu Hussongu. Močno področje Hatlakovega delovanja je tango. Že med študijem v Weimarju je vodil svojo prvo tango zasedbo Distango, sledila je aktualna skupina Funtango. Igral je kot solist s simfoničnimi orkestri v Sloveniji in tujini – Moskovska filharmonija, Jenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom En Shaom –, v komornih zasedbah s številnimi mednarodno priznanimi glasbeniki – Vlatkom Stefanovskim, Stefanom Hussongom, Miho Maegaito, Uno Palliser, Matejem Bekavacem, Karmino Šilec, Neil Innes in Tommyjem Emmanuelom – , v tango in etno zasedbah. Posnel je nekaj plošč z repertoarjem tanga, sodobne, baročne, klasične in etno glasbe. Ustvarja tudi avtorsko glasbo, predvsem za film in gledališče, ter otroške predstave.
Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar sta mednarodno priznana plesalca, koreografa, pedagoga in predavatelja na Akademiji za ples v Ljubljani. Sta člana strokovnega združenja AMBCTA (Asociacion de Maestros, Bailarines y Coreografos de Tango Argentino) in soustanovitelja Tango Art Laba, mednarodne mreže umetnikov, ki raziskujejo tango kot umetniško obliko. V bogati plesni karieri sta prejela številne nagrade in pohvale, med drugim sta osvojila naslov svetovnih prvakov v argentinskem tangu. V zadnjih letih se je njuno polje delovanja razširilo na raziskovalno delo. Naredila sta pilotsko raziskavo plesnogibalnih in socialnih vidikov aplikacije argentinskega tanga v populaciji gluhih in teoretično raziskovala ples.
Komorni koncerti
Dogajanje se bo do druge polovice avgusta z velikih odrov preselilo po večini v Križevniško cerkev, en koncert bo še v Slovenski filharmoniji, dva v Viteški dvorani Križank.
Niz komornih koncertov pričenja Martin Belič (flavta), ki bo 30. 7. ob 20.00 nastopil v Križevniški cerkvi s pianistom Ivanom Ferčičem.
Martin Belič je med drugim študiral pri Ireni Grafenauer in Michaelu Martinu Koflerju na salzburškem Mozarteumu. Zmagal je na številnih tekmovanjih doma in v tujini, danes je drugi flavtist Münchenskih filharmonikov, pred tem pa je sodeloval z nekaterimi nemškimi in drugimi komornimi in simfoničnimi orkestri.
Za spremljevalca na klavirju si je izbral Ivana Ferčiča, ki je kot predstavnik Slovenije na prvem mednarodnem tekmovanju pianistov iz članic Evropske unije v organizaciji klavirskih pedagogov EPTA leta 2009 v Pragi prejel častno diplomo za izjemno interpretacijo Slik z razstave Modesta Musorgskega. Ferčič je dobitnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer je v študijskem letu 2009/10 končal podiplomski specialistični študij v razredu Tatjane Ognjanović.
Na sporedu bodo dela Giulia Briccialdija, ki ga imenujejo Paganini na flavti, saj je bil izjemen virtuoz na svojem inštrumentu, ki je prepotoval Evropo in povsod požel izjemne kritike in navdušenje, Georgeja Enescuja, najpomembnejšega romunskega skladatelja in violinista. Sloviti Pablo Casals ga je imenoval največji glasbeni fenomen po Mozartu in eden največjih genijev moderne glasbe. Posebej ga je cenil tudi Yehudi Menuhin, sicer njegov učenec. Theobald Böhm je danes v glasbenem svetu poznan zlasti kot tisti, ki je izumil vrsto tehničnih novosti pri prečni flavti in jih še dandanes upoštevajo pri izdelavi tega pihalnega inštrumenta. Umetnika bosta izvedla tudi dela Otarja Taktakišvilija, gruzijskega skladatelja, in Antonia Josepha Bazzinija, italijanskega violinista, skladatelja in učitelja.
V avgustu bodo na 62. Ljubljana Festivalu nastopili:
– Trio Brahms, Dunaj (4. 8.)
O njih so v Stuttgarter Zeitungu napisali: »Violinist Boris Kuschnir, violončelist Orfeo Mandozzi in fenomenalna pianistka Jasminka Stančul so vsak takt zase ustvarili kot posebno doživetje. Po dvajsetih letih skupnega muziciranja je vsak akord pri ansamblu na svojem mestu, uravnoteženost zvoka je sijajna, barvne nianse pa so uglašene do zadnje podrobnosti …« Legendarni ruski violončelist in dirigent pa je o Mandozziju izjavil, da »igra s čudovito italijansko kantileno, najlepšo, kar sem jih kadar koli slišal.«
– Vincente Campos, Ruben Simeo, Marialuisa Veneziano (5. 8.)
Trije umetniki, španska trobentača Vicente Campos in Rubén Simeó ter italijanska organistka Marialuisa Veneziano, nas bodo popeljali v svet baročne in romantične glasbe in nam predstavili nekatera znana in vselej priljubljena dela Vivaldija, Bacha, Alaina, Tartinija, Liszta in drugih.
– Koncert ob 30-letnici delovanja fagotista Zorana Miteva (6. 8.)
Fagotist Zoran Mitev je v 30 letih svojega umetniškega delovanja oblikoval odmevne in kakovostne glasbene dogodke, pripravil je prek dvajset solističnih recitalov, več kot
sto komornih koncertov in vsaj petdeset koncertov z orkestri. Svoj jubilej bo zaznamoval z recitalom, na katerem bo predstavil najlepšo literaturo za fagot.
– Mi Ha Iš – Kdo si človek (7. 8.)
Ko je v 11. stoletju nastal psalm Mi Ha Iš, ga je veliki rabin pospremil na pot z besedami: »Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in vlije novo upanje, kajti časi so hudi …« Mi Ha Iš tudi danes išče človeka; pravega človeka, tistega človeka, ki mu je upanje odvzeto, išče psalm Mi Ha Iš, ki govori o prijateljstvu in o medsebojnem zaupanju.
Na gledališko-glasbenem večeru bodo nastopili Polona Vetrih in Saša Tabaković, ki bosta pela in interpretirala besedilo, ter glasbeniki Janez Dovč, Boštjan Gombač, Vasilij Centrih in Goran Krmac.
– Saša Dejanović (11. 8.)
V Banjaluki rojeni kitarist Saša Dejanović, ki živi in dela v Vrsarju, kjer je umetniški vodja festivala Morje & kitare, je med drugim končal študij na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. Izvedel bo dela Bacha, Miletića, Aquade idr.
– Musma (12. 8.)
Ljubljana Festival je tudi letos del mednarodnega projekt MusMA – Music Masters on Air, ki omogoča raziskovanje in predstavitev nove glasbe na mednarodnih festivalih z izvrstnimi mladimi glasbeniki. Tema letošnjega ustvarjanja je bila voda.
Okrogli mizi na temo voda, ki jo bo vodil Jani Golob, bo sledil koncert pihalnega kvinteta
Fiati Associati. Med drugim bodo izvedli Golobovo skladbo Stream, za pihalni kvintet.
– Boris Bizjak, Simon Lane (13. 8.)
Slovenski flavtist Boris Bizjak živi in deluje v Londonu, diplomiral pa je v Parizu. Zmagal je na mednarodnem tekmovanju za flavto v Pikardiji, severnofrancoski regiji. Kar trikrat je zmagal na Državnem slovenskem tekmovanju flavtistov in dvakrat na Državnem
slovenskem tekmovanju za komorno igro. Zdaj koncertira po vsem svetu in ne izvaja izključno klasične glasbe, temveč njegova ljubezen velja tudi flamenku in bluesu.
Simon Lane sodeluje z inštrumentalisti pa tudi s solopevci in koncertira v Evropi in Severni Ameriki. Kot deček je pel v slovitem zboru Canteburške katedrale. Pozneje je diplomiral na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in nato začel svojo koncertantno pot. Simon je tudi umetniški vodja cikla koncertov z naslovom Simon Lane in prijatelji v mestu Bromley.
Skupaj bosta izvedla dela Bacha, Schuberta, Prokofjeva in Borneja.
– Katja Sinkovič (14. 8.)
Pianistka Katja Sinkovič je študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Tomažu Petraču, Andreju Jarcu in Vladimirju Mlinariču. Leta 2010 je bila sprejeta v razred angleškega pianista Martina Hughesa na Dunaju, leta 2011 pa je študij nadaljevala v
razredu Noela Floresa, prav tako na Dunaju, od 2012/13 pa se izpopolnjuje v razredu
Michaela Krista.
V okviru 62. Ljubljana Festivala bo izvedla Schumannovo Fantazijo v C-duru, op. 17, in Lisztovo Sonato v h-molu, S 178.
Več izveste na: www.ljubljanafestival.si.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Hermina Kovačič Sanja Kejžar Kladnik
Tel.: (0)1 241 60 16 Tel.: (0)1 241 60 19
Hermina.Kovacic@ljubljanafestival.si Sanja.Kejzar@ljubljanafestival.si
https://sl-si.facebook.com/LjubljanaFestival
Sponzor koncerta Tria Brahms, Dunaj: Interenergo, d. o. o.
Projekt Musma je financiran s sredstvi Evropske unije iz programa Kultura.
*********
Glavni sponzor 62. Ljubljana Festivala: Telekom Slovenije, d. d.
Častni pokrovitelj: župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković
Sponzorji: Spar Slovenija, d. o. o., Zavarovalnica Tilia, d. d., Riko, d. o. o., Hypo Alpe Adria Group, Zavarovalnica Triglav, d. d., Petrol, d. d., Kemofarmacija, d. d., Lekarna Ljubljana, Krka, d. d., Pivovarna Union, d. d., Javna razsvetljava, d. d.
Sponzorji posameznih prireditev: Telekom Slovenije, d. d., Riko, d. o. o., ambasada Republike Italije, Italijanska unija, Ljudska univerza, Trst, Banka Koper, d. d., UniCredit Banka Slovenija, d. d., Lekarna Ljubljana, Aerodrom Ljubljana, d. d., Poslovni sistem Mercator, d. d., SRC, d. o. o., Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., Krka, d. d., Generali Zavarovalnica, d. d., Interenergo, d. o. o., Zavarovalnica Tilia, d. d., Hypo Alpe Adria Group, Spar Slovenija, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Mladi upi, Nova KBM, d. d., BTC, d. d., Petrol, d. d.
Glavni medijski sponzor: Delo, d. d.
Medijski sponzorji: Europlakat, d. o. o., Infonet media, d. d., Finance, d. o. o., Aerodrom Ljubljana, d. d., Planet siol.net, Radio 1, In Your Pocket, Radio Center, Pogledi, Kobe, d. o. o., Bolha.com, Parada plesa
Partnerji Ljubljana Festivala 2014: RTV Slovenija, Slovenska filharmonija, SNG Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana
Uradni prevoznik: Avtohiša Malgaj, d. o. o.
Uradni železniški prevoznik: Slovenske železnice
Uradna vina: Pullus, Prinčič
Hvala: Media bus, d. o. o.
Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. Član Evropskega združenja festivalov EFA je od leta 1977. Darko Brlek je predsednik EFA od leta 2005.
