SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 30. avgust 2017

Zaključek 65. Ljubljana Festivala

Letošnje jubilejno festivalsko poletje je bilo nedvomno nepozabno, žanrsko raznovrstno in nadvse uspešno. Preživeli smo ga v družbi velikih tujih in domačih umetnikov svetovnega kova. Kot vrhuncev se bomo zagotovo spominjali gostovanja Kitajske nacionalne operne hiše iz Pekinga z Madamo Butterfly, odličnega gledališkega in filmskega igralca Johna Malkovicha, argentinske pianistke Marthe Argerich, mezzosopranistke Elīne Garanča, katalonske skupine La Fura dels Baus z uprizoritvijo Carmine Burane in številnih drugih. V dobrih dveh mesecih se je zvrstilo več kot 78 prireditev, ogledalo si jih je dobrih 57.000 domačih in tujih obiskovalcev. Na njih je sodelovalo okoli 4200 umetnikov iz več kot 30 držav. Ljubljana Festival je letos že drugič potekal tudi na turističnih ladjicah, ki so ob nastopih študentov Akademije za glasbo in Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani omogočale edinstven ogled mesta in prav posebno izkušnjo. Pestremu naboru festivalskih prizorišč sta se pridružila tudi SNG Opera in balet Ljubljana ter Grand hotel Union. 65. Ljubljana Festival se uradno končuje 31. avgusta, do takrat bosta na programu še izvedba zadnjega dela tetralogije Nibelungov prstan Richarda Wagnerja, Somrak bogov, in sklepni koncert letošnjega festivala. Monumentalno glasbeno dramo bo izvedel ansambel Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga pod taktirko karizmatičnega Valerija Gergijeva. Orkester Mariinskega gledališča, vnovič pod Gergijevim vodstvom, bo ob boku uzbekistanskega pianista Behzoda Abduraimova slavnostno sklenil 65. Ljubljana.

Obračun poletja

Minulo festivalsko poletje je bilo pestro, vroče in uspešno. V dobrih dveh mesecih se je zvrstilo več kot 78 prireditev, ki si jih je ogledalo več kot 57.000 domačin in tujih obiskovalcev. Zapomnili pa si ga bomo tudi po uspešni izvedbi vseh napovedanih prireditev. Kljub uničeni strehi poletnega gledališča Križank in muhastemu vremenu smo prestavili le dve prireditvi, obe uspešno. O končnih številkah bomo lahko govorili ob koncu tega leta, okvirne pa kažejo, da je proračun za program prireditev 65. Ljubljana Festivala ocenjen na 2.800.000 evrov. Mestna občina Ljubljana, ki pokriva tudi plače zaposlenih in nekatere materialne stroške, je za program 65. Ljubljana Festivala in druge prireditve v organizaciji Festivala Ljubljana v letu 2017 prispevala 833.233 evrov. Ocena prilivov sponzorjev in donatorjev je 880.000 evrov, ocena inkasa od prodanih vstopnic (skupaj s koproducenti) pa 730.000 evrov.

Rekordi in posebnosti

Ljubljana Festival je v tem poletju poskrbel tudi za nekaj edinstvenih doživetij, kot so zapisali v nekaterih medijih. Nedvomno je treba omeniti, da je največ novinarjev in snemalnih ekip obiskalo otvoritveni dogodek, scensko kantato v izvedbi izjemne katalonske skupine La Fura dels Baus. V letošnji sezoni smo lahko ponovno prisluhnili koncertu opernih arij v izvedbi svetovne dive Elīne Garanča, najstarejšega simfoničnega orkestra v ruski deželi, Orkestra Sanktpeterburške filharmonije, bravurozni pianistki Marthi Argerich, violinskima virtuozoma Robyju Lakatosu in Dimitriju Sitkoveckemu, francoskemu akordeonistu Richardu Gallianu, večeru z odličnim filmskim in gledališkim igralcem Johnom Malkovichem, štirim izjemnim pevskim solistom iz dveh svetovnih središč muzikala,
z londonskega West Enda in newyorškega Broadwaya, ansamblu in orkestru Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga pod taktirko Valerija Gergijeva ter številnim drugim izjemnim umetnikom. Nastopil je tudi priznani italijanski čembalist in pianist Gian Maria Bonino, ki je igral na fortepiano iz leta 1803 anonimnega izdelovalca in tudi na fortepiano iz Schumannovega časa; izdelan je bil leta 1845 v delavnici Johna Broadwooda. Ta koncertni klavir s serijsko številko 16504 ima pomembno vlogo v zgodovini, saj je nanj igral Frédéric Chopin osebno, ko je bival v Londonu. S koncertom Poletna noč smo praznovali 80. obletnico rojstva Jožeta Privška, Vlado Kreslin pa je z gosti praznoval šestindvajsetletnico svojih koncertov na Ljubljana Festivalu v Križankah. Dirigent Valerij Gergijev je prejemnik visokega slovenskega državnega odlikovanja za več kot dvajsetletno gostovanje in plemenitenje našega kulturnega prostora.
Organizirali smo še nekaj predstavitev v tujini: na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu z generalnim konzulom Milanom Predanom in Janom Ciglenečkim, direktorjem predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju, v Mestni hiši v Gradcu z mestnim svetnikom za umetnost in kulturo dr. Günterjem Rieglerjem ter mestnim svetnikom, podpredsednikom Sveta Festivala Ljubljana in predsednikom Komisije za mednarodne odnose Mestnega sveta Ljubljana Antonom Colaričem, v Trstu z Oscarjem Cecchijem, v galeriji Maks v Štanjelu, kamor smo se iz Ljubljane pripeljali s Festivalskim vlakom v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, z županom občine Komen Markom Bandellijem in direktorjem Potniškega prometa (SŽ) Boštjanom Korenom, v Zagrebu z ravnateljem gledališča Komedija Krešimirjem Batinićem, z baritonistom Đanijem Stipaničevim in sopranistko Sandro Bagarić, v dvorani Andromeda v Austria Trend Hotelu z Johnom Malkovichem, v Viteški dvorani v Križankah, na Pergoli in Peklenskem dvorišču s preostalimi ustvarjalci in izvajalci dogodkov.

Zanimivosti

Veseli nas izjemen medijski odmev – za prireditve 65. Ljubljana Festivala se je akreditiralo več kot 765 novinarjev, fotografov in snemalcev, med 1. aprilom in 28. avgustom so pripravili več kot 1861 prispevkov. Začetke prireditev in novinarske konference smo letos prenašali v živo na spletni strani Prenosov v živo, na Youtubu in FB-profilu Festivala Ljubljana, novost pa je tudi Instagram profil Festivala Ljubljana. Kot zanimivost lahko omenimo, da letos praznujemo kar nekaj obletnic. Med drugim je minilo dvajset let od ustanovitve mednarodne likovne kolonije, Festival Ljubljana je slavil jubilejnih petinšestdeset let, petindvajset let mineva od začetka vodenja direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka, dvajset let je od prvega nastopa maestra Valerija Gergijeva v Sloveniji, odprli smo razstavo Hommage Negovanu Nemcu, na kateri smo ovekovečili kiparjevih trideset let ustvarjanja in priredili koncert ob 15-letnici delovanja Ansambla za sodobno glasbo MD7. Poklonili smo se tudi lani nenadno preminulemu gledališkemu režiserju Tomažu Pandurju z monodramo Brezmadežna, krstno pa so bili uprizorjeni: opereta Kneginja čardaša skladatelja E. Kálmána v koprodukciji z zagrebškim gledališčem Komedija, komorna opera Svatba skladateljice Ane Sokolović v koprodukciji s Festivalom Aix-en-Provence, novi slovenski muzikal Vesna, prirejen po istoimenski prvi slovenski filmski romantični komediji Mateja Bora, ter preostala dela tetralogije Nibelungov prstan Richarda Wagnerja, Siegfried in Somrak bogov. Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga je prva dela tetralogije (Rensko zlato in Valkira) premierno izvedlo že na Festivalu Ljubljana septembra 2013, letos pa so z drugima dvema deloma (Siegfried in Somrak bogov) sklenili pri nas prvič povedano zgodbo Wagnerjeve tetralogije in s tem postavili pomemben mejnik v slovenski glasbeni kulturi.

Tetralogija Nibelungov prstan

Do uradnega konca 65. Ljubljana Festivala 31. avgusta bosta na sporedu še dva izjemna dogodka; prvič na Slovenskem bo na oder postavljen zadnji del monumentalne tetralogije Nibelungov prstan, glasbena drama Somrak bogov nemškega opernega revolucionarja Richarda Wagnerja. Oživil je ideal enotnosti glasbe in drame, povzdignil pomen vizualne podobe odrske uprizoritve in režijo predstav, periodično glasbeno gradnjo je zamenjal z glasbeno prozo, ki raste iz sosledja in mreže vodilnih motivov v večno melodijo. Vrhunec Wagnerjevega opusa je Nibelungov prstan – cikel štirih glasbenih dram: Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov. Njegova operna dela so celostne umetnine, ki zahtevajo scensko kompleksnost, izjemne pevske sposobnosti protagonistov in ogromno izvajalsko glasbeno telo, zato je izvedba Wagnerjevih del v domeni vrhunskih opernih ansamblov ter razkošne uprizoritvene kapacitete.
Med vodilnimi v svetu je nedvomno ansambel Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ki od leta 1988 deluje pod taktirko slovitega dirigenta Valerija Gergijeva, svojega glasbenega vodje ter od leta 1996 umetniškega in generalnega direktorja. Mariinsko gledališče je s prizadevanji Gergijeva oživilo Wagnerjeve opere. Leta 1997 je na oder prišel Parsifal, ki pred tem v Rusiji ni bil uprizorjen več kot 80 let, Lohengrin je bil obujen v letu 1999 in do leta 2003 je bila v celoti uprizorjena tudi veličastna operna tetralogija Nibelungov prstan. To je bilo prvič po skoraj sto letih, da je bila v Rusiji uprizorjena celotna tetralogija in tudi prva produkcija v Rusiji, ki je bila uprizorjena v izvorni nemščini. Repertoar gledališča vključuje tudi postavitve Wagnerjevih oper Tristan in Izolda (2005) in Večni mornar (1998, 2008). Med odmoroma in po dogodku bo v prvem preddverju Cankarjevega doma potekala prodaja knjige Richard Wagner Martina Gregorja – Dellina v prevodu univ. prof. dr. Simona Širce. Simon Širca (1969) je redni profesor za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je doktoriral. Kot ljubitelj klasične glasbe in opere se posveča tudi popularizaciji del Richarda Wagnerja. V želji, da bi Slovenci (znova) spoznali veličino tega neprimerljivega ustvarjalca, je ob dvestoti obletnici skladateljevega rojstva prevedel njegovo temeljno umetnostnoteoretsko delo Opera in drama, dve leti kasneje Spise o Wagnerju (George B. Shaw, Thomas Mann, Theodor W. Adorno), pred kratkim pa je izšel še njegov prevod skladateljevega življenjepisa izpod peresa nemškega avtorja Martina Gregorja – Dellina. Knjiga Richard Wagner. Njegovo življenje. Njegovo delo. Njegovo stoletje nam ne ponuja zgolj podrobnega vpogleda v skladateljev ustvarjalni in miselni svet, temveč pred nas razprostira edinstveno panoramo 19. stoletja in njegovega družbenopolitičnega in intelektualnega vzdušja. S svojim živahnim in privlačnim slogom pa tudi z marsikaterim izvirnim spoznanjem, ki bi utegnilo presenetiti celo strokovnjake, se Dellinova biografija uvršča med temeljna dela o življenju Richarda Wagnerja.
(30. 8. ob 18.00, Cankarjev dom)

Najstarejši ruski glasbeni ansambel

Orkester Mariinskega gledališča je eden najstarejših glasbenih ansamblov v Rusiji. Imel je čas krstiti številne opere in balete Čajkovskega, Glinke, Musorgskega, Rimskega – Korsakova, Šostakoviča, Hačaturjana, Asafjeva. Od leta 1988 deluje pod glasbenim vodstvom Valerija Gergijeva, ki je znatno razširil repertoar, tako da danes med drugim obsega vse simfonije velikih simfonikov, kot so Beethoven, Brahms, Mahler, Prokofjev, Sibelius, Šostakovič. Kariera maestra Gergijeva, enega najbolj karizmatičnih dirigentov današnjega časa, je vezana na najuglednejše orkestrske in operne institucije, kjer redno gostuje; 1995–2008 je bil šef dirigent Rotterdamske filharmonije in ostaja njen častni dirigent, v letih 2007–2015 je bil šef dirigent Londonskega simfoničnega orkestra, od jeseni 2015 vodi Münchenske filharmonike. Za sklepni večer 65. Ljubljana Festivala se imenitni glasbeni zasedbi pridružuje vse bolj uveljavljeno pianistično ime Behzod Abduraimov iz Uzbekistana.
(31. 8. ob 20.00, Cankarjev dom)

Hommage Negovanu Nemcu: Trideset let pozneje

Obdarjen z izrednim darom za občutenje forme je Negovan Nemec (1947–1987), akademski kipar iz Bilj na Goriškem, idejo najprej ujel v risbo ali skico ter jo kasneje s premislekom in nezmotljivim čutom za dimenzije, volumen, površino, statiko in lastnosti materiala oživil v različnih dimenzijah v materialih, ki so ga s svojo trdnostjo in trajnostjo izzivali k intenzivnemu ustvarjalnemu dialogu. Najpogosteje je ustvarjal v kamnu, veliko tudi lesu in železu, prav tako glini. Dela je odlival tudi v bron. Ustvarjal je torej v vseh tistih materialih, ki so s svojimi zakonitostmi in lastnostmi izpolnjevali njegove želje, da je iz njih obujal želeno formo z nezmotljivim dotikom roke. Umetniški opus kiparja Negovana Nemca bo razstavljen v Križevniški cerkvi od 16. avgusta do 5. septembra 2017.
Kustosinja razstave dr. Nelida Nemec bo imela strokovno vodstvo po razstavi 4. septembra ob 18.00.
(4. 9. ob 18.00, Križevniška cerkev)

Obetavna prihodnost

65. Festival Ljubljana končujemo s še večjo delovno vnemo in prepričanostjo, da smo tudi letos izpolnili pričakovanja ter navdušili veliko novih obiskovalcev. O uspešnosti priča predvsem dejstvo, da se festival lahko pohvali z vsako leto skrbno izbranim programom, prvovrstnimi izvedbami izjemnih svetovnih ustvarjalcev in cenovno dostopnostjo širšemu krogu obiskovalcev. Tudi zato je razprodan in privablja obiskovalce tudi iz sosednjih držav. K temu vsekakor pripomorejo številne ugodnosti, med drugim lahko izpostavimo pakete vstopnic za več prireditev hkrati kot tudi 40-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vso šolajočo se mladino, s čimer smo pripomogli k večji kulturni ozaveščenosti mlajše generacije. Vsekakor ne smemo pozabiti na zvestobo naših sponzorjev ter podporo Mestne občine Ljubljana in njenega župana Zorana Jankovića, ki nam zagotavljajo vložek v še boljši program. V tem duhu že pripravljamo program za prihajajoči 66. Ljubljana Festival. Do takrat pa vas vabimo, da obiščete 25. Mlade virtuoze, ki se začnejo 19. oktobra 2017, 33. Slovenske glasbene dneve, ki bodo potekali od 12. do 19. aprila 2018, ter zimsko popestritev programa, saj bomo med 6. in 10. februarjem 2018 program še dodatno razširili z glasbenimi dogodki v Grand hotelu Union in obenem prispevali k prepoznavnosti Ljubljane kot vrhunske kulturne destinacije tudi v zimskih mesecih.

Zahvaljujemo se vam za pozornost, ki jo namenjate Festivalu Ljubljana, kot tudi za podporo ter vam želimo prijetno prihajajočo jesen.

Informacije / Odnosi z javnostmi
Živa Steiner
Tel: (0)1 241 60 18
Ziva.Steiner@ljubljanafestival.si
www.ljubljanafestival.si
www.facebook.com/ljubljanafestival
www.instagram.com/festival_ljubljana
www.twitter.com/FLjubljana
www.youtube.com/TheFestivalLjubljana

Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana, ki ga tudi finančno omogoča:

***

Glavni sponzor 65. Ljubljana Festivala: Zavarovalnica Sava, d. d.

Sponzorji: Energetika Ljubljana, d. o. o., VPC, JP Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Spar Slovenija, d. o. o., Telekom Slovenije, d. d., Petrol, d. d., Riko, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Lekarna Ljubljana, Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., Pivovarna Union, d. d., Javna razsvetljava, d. d., Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, Nova KBM

Sponzorji posameznih prireditev: Zavarovalnica Sava, d. d., Telekom Slovenije, d. d., Delo, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Mladi upi, UniCredit Bank, Petrol, d. d., Riko, d. o. o., Poslovni sistem Mercator, d. d., Parada plesa, Europlakat, d. o. o., Spar Slovenija, d. o. o., Interenergo, d. o. o., TRIMO, Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., SRC, d. o. o., BTC, d. d.

Glavni medijski sponzor: Delo, d. o. o.

Medijski sponzorji: Europlakat, d. o. o., Infonet media, d. d., Radio 1, Finance, d. o. o., Aerodrom Ljubljana, d. d., Radio Center, Kobe, d. o. o., Styria, Parada plesa

Prijatelji Festivala Ljubljana: NP consulting

Partnerji Ljubljana Festivala 2017: RTV Slovenija, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Opera in balet Maribor, Cankarjev dom, Kazalište komedija Zagreb, Art Design

Uradni prevozniki: Avtohiša Malgaj, d. o. o., Avto Aktiv, d. o. o., LPP, d. o. o.

Železniški prevoznik: Slovenske železnice

Uradni vinar: Pullus

Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. Član Evropskega združenja festivalov EFA je od leta 1977.